Tito prvič. Bilo je davnega leta 1952, v času največjega komunističnega terorja. Tedanja partijska oblast z županom Jako Avšičem v Ljubljani je Tyrševo cesto, ki popotnika pelje mimo Name, Nebotičnika in še naprej, preimenovala v Titovo cesto.

Toda prišlo je leto 1991. In s tem demokracija ter svoboda. Mestu je načeloval župan Jože Strgar. Ulico, nekdanj poimenovano po maršalu, so preimenovali v Dunajsko in Slovensko cesto.

Ulica po Titu poimenovana v mandatu Zorana Jankoviča
Tito drugič. Bilo je ne tako davnega leta 2009. V času prvega mandata župana Zorana Jankovića. Cesto, ki pelje meščane in prebivalce od drugod k zadnjemu počitku na Žale, se je poimenovalo po Titu.

Prav po tistem Titu, ki je k zadnjemu počitku poslal na tisoče mož in žena. Vsaj tako nekako je trdil predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik, ki je odgovornost za povojne poboje pripisal Josipu - Brozu.

Kaj je bil torej povod za to drugo poimenovanje ulice po Titu, je težko trditi. Toda vedno znova se krog začne pri povojnih pobojih, torej v letu 1945. Da pa so Ljubljančani že drugič, tokrat v demokraciji, dobili Titovo cesto, pa je zagotovo krivo grozljivo odkritje Barbarinega rova v Hudi Jami in v njej na tisoče mumificiranih trupel moških in žensk. In to v letu 2009, letu prvega mandata Zorana Jankovića.

"Ni vojske, kjer bi se lahko pobijanje zgodilo brez znanja vodstva"
Slovenija je bila pretresena. Predsednika republike Danila Türka so novinarji na proslavi ob dnevu žena, le nekaj dni po odkritju žrtev v Hudi Jami, v Trbovljah povprašali, ali se bo šel poklonit žrtvam povojnih pobojev v rovu sv. Barbare. Odgovor predsednika je bil preprost in več kot poveden: "Danes sem tu zaradi prvorazredne teme (dneva žena, op. a.), zato o drugorazrednih temah ne bom govoril."

Še bolj jasen je bil Stanovnik, šef borcev, ki je prvič za povojne poboje obtožil pokojnega Tita. Poboji po drugi svetovni vojni so se dogajali pod komando Josipa Broza-Tita, je namreč za STA marca 2009 dejal Stanovnik. Kot je še pojasnil, so bila "ta hudodelstva očitno izvršena v okviru t. i. Vojske državne varnosti, ki je bila v sestavi Jugoslovanske armade in je bila podrejena vrhovnemu štabu".

Na vprašanje, ali je potem Tito odgovoren za poboje, je Stanovnik odgovoril, da "nikjer na svetu ni vojske, kjer bi se lahko eno tako množično pobijanje zgodilo brez znanja vrhovnega vodstva".

S to izjavo je iz steklenice spustil duha, ki ga do danes nihče več ni mogel spraviti nazaj.

Mestni svet podprl idejo Petra Božiča
Če je namreč Tito odgovoren za poboje, kot trdi Stanovnik, potem je nedopustno, da imajo številna mesta še vedno ulice in trge poimenovane po njem. Prav zato so tedaj v SDS-u in NSi-ju predlagali, da se tovrstna poimenovanja prepovejo.

Da je duh očitno res ušel iz steklenice, je nato dokazal župan Zoran Jankovič in ljubljanski mestni svetniki, ki so 20. aprila podprli idejo tedanjega mestnega svetnika, sedaj tudi že pokojnega Petra Božiča, da se ena izmed cest poimenuje po Titu. In to se je 13. junija z začetkom veljavnosti odloka mestnega sveta, torej le nekaj mesecev po odkritju Hude jame, kjer je bilo zunajsodno pobitih na tisoče mož in žena, tudi v resnici zgodilo.

MSi za ustavno presojo
Proti poimenovanju ulice po Josipu Brozu - Titu je bila med drugim tudi Mlada Slovenija (MSi), podmladek Nove Slovenije (NSi), ki je med 7. in 20. aprilom zbirala podpise državljanov proti poimenovanju ceste po komunističnem diktatorju. Na koncu jih je zbrala več kot 5.000.

Na ustavno sodišče je 28. aprila vložila tudi pobudo za presojo ustavnosti odloka, ki je določal poimenovanje ljubljanske ceste po Titu. Pod pobudo za presojo ustavnosti so se podpisali predsednik Mlade Slovenije Jernej Vrtovec, Lidija Drobnič, ki je bila žrtev komunističnega režima, ter ljubljanska mestna svetnika iz vrst NSi-ja Franc Slak in Ignac Polajnar.

Ustavno sodišče: Tito simbolizira totalitarni režim
Janković je ob vložitvi pobude na ustavno sodišče dejal, da so ankete pokazale, da si Ljubljančani to ulico želijo. "Vse povojne poboje je treba obsoditi, pri tem pa ne pozabiti, da je bila ravno partizanska borba na strani tistih, ki so osvobodili Evropo fašizma in nacizma. In Tito je bil vodja te države in te svobode, ki jo še danes uživamo," je še dodal Janković.

Odločitev, ki jo je ustavno sodišče sporočilo v torek, pa se glasi: "Določba odloka Mestne občine Ljubljana, s katerim so poimenovali Titovo cesto, je v neskladju z ustavnim načelom spoštovanja človekovega dostojanstva." Kot so na ustavnem sodišču še zapisali, ime Josipa Broza - Tita simbolizira nekdanji totalitarni režim, poimenovanje ceste po njem pa je zato mogoče objektivno razumeti kot priznanje temu režimu.