Sodna funkcija, ki jo opravlja sodstvo, je poleg izvršilne in zakonodajne ena izmed treh funkcij oblasti, ki skrbijo za pravni red v državi.

Med osnovne naloge sodnega sistema sodi odločanje o pravicah in dolžnostih državljanov v konkretnih primerih ter odločanje v obtožbah zoper njih.

Slovenska ustava zahteva, da so vsa sodišča nepristranska, neodvisna in ustanovljena z zakonom, sodniki pa morajo odločati neodvisno in so vezani le na ustavo in zakon.

Splošna in specializirana sodišča
Sodni sistem v Sloveniji je sestavljen iz dveh vrst sodišč: splošnih in specializiranih. Med splošnimi sodišči so za sojenje na prvi stopnji pristojna okrajna in okrožna sodišča, pristojnost med njimi pa se deli glede na vsebino posameznega spora. Načeloma velja, da so za manj zahtevne primere pristojna okrajna, za bolj zahtevne pa okrožna sodišča. Prvih je v Sloveniji 44, okrožnih sodišč pa le 11.

Na drugi stopnji, torej v primeru pritožbe na odločitev prvostopenjskega sodišča, in v nekaterih drugih primerih odločajo 4 višja sodišča, na vrhu piramide splošnih sodišč pa stoji vrhovno sodišče, ki je najvišje sodišče v državi.

Specializirana sodišča delujejo le na svojih ožjih področjih. Štiri prvostopenjska sodišča odločajo v delovnih in socialnih sporih, nalogo pritožbenega organa pa opravlja delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Upravno sodišče predstavlja drugo obliko specializiranega sodišča, njegova naloga pa je sodni nadzor nad delom državne uprave.

Enotnost sodne prakse
V Sloveniji ne velja sistem sodnih precedensov, kar pomeni, da sodišča niso vezana na svoje predhodne odločitve ali predhodne odločitve višjih sodišč. V novem primeru, ki je podoben prejšnjemu, lahko torej odločijo drugače, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Arbitrarnost odločanja v našem sistemu preprečuje enotnost sodne prakse, za katero skrbi vrhovno sodišče. S tem se zagotavlja enako sodno varstvo vseh državljanov pred sodišči, ki ga zahteva ustava.

Sojenje in sodniki
V sodnih postopkih praviloma odloča sodni senat in ne posamezen sodnik. V osnovnem sodnem senatu sta poleg profesionalnega sodnika še dva laika, sodnika prisednika. Sodni postopek vodi predsednik senata, ki je profesionalni sodnik, pri odločanju pa imajo glasovi vseh treh članov senata enako težo.

V slovenskem sistemu sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta. Sodni svet sestavlja 5 članov, ki jih voli državni zbor, in 6 članov, ki jih izvolijo sami sodniki. Sodniški mandat je po ustavi trajen, trajnost pa je namenjena zagotavljanju trdnosti in neodvisnosti sodniške funkcije.

Ustavno sodišče
Ustavno sodišče je sicer povezano z rednim sodstvom, vendar ni del njega. Glavni nalogi ustavnega sodišča sta varstvo človekovih pravic ter varstvo ustavnosti in zakonitosti predpisov.

Kršitve človekovih pravic s posamičnimi akti državnih organov (odločbe, sklepi …) ustavno sodišče ugotavlja, potem ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva in vedno na pobudo oškodovanca ali druge osebe, ki izkaže pravni interes. Če ugotovi, da je do kršitve res prišlo, običajno zadevo vrne v sojenje na prvo stopnjo, izjemoma pa lahko odloči tudi samo.

Ustavnih sodnikov je 9 in vsi so priznani pravni strokovnjaki, ki jih na predlog predsednika države izvoli državni zbor. Njihov mandat je omejen na 9 let, funkcijo pa lahko vsak opravlja samo enkrat.