AMZS je predstavil rezultate projekta Sensor, financiral ga je EU. Namen je bil razkriti stanje cest v jugovzhodni Evropi (poleg Slovenije je bilo ocenjevano stanje cest na celotnem Balkanu ter na Madžarskem, Slovaškem in v Romuniji). Pri projektu pa je sodelovala tudi ljubljanska gradbena fakulteta.

Ocenjevanje cest je potekalo po ratingih tveganja, kjer so bili upoštevana merila voznik, vozilo in ceste, torej kako tvegane so ceste za prometne nesreče (pregledanih je bilo 6500 kilometrov cest), ter po ocenjevanju z zvezdicami od ene do pet, kjer je bilo upoštevano stanje cest in njihove okolice (pregledanih je bilo 3179 kilometrov cest).

Glavna ugotovitev projekta sicer ni presenetljiva, saj so ugotovili, da so bistveno bolj varne avtoceste in hitre ceste kot pa preostale glavne in regionalne ceste, tudi do 10-krat. Sicer pa je bila večina cest v jugovzhodni in delu srednje Evrope ocenjena precej slabo, saj od 30 do 60 odstotkov cest predstavlja visoko ali srednje visoko stopnjo tveganja.

Slabo stanje številnih glavnih cest
Pri ocenjevanju cest z zvezdicami je bila ocenjevana opremljenost cest kot tudi to, kako so pripravne za preprečevanje konfliktov med udeleženci v prometu, kakšne so možnosti odzivanja pri prometnih konfliktih ter raven zaščite udeležencev v nesrečah. Med najpogostejše prometne nesreče v Sloveniji spadajo čelna in bočna trčenja, zdrsi in nesreče, v katerih so vpleteni pešci in kolesarji.

V Sloveniji so bile najslabše ocenjene regionalne in glavne ceste, kjer jih je slaba tretjina dobila samo eno zvezdico. Med najslabše ocenjenimi cestnimi odseki sta, denimo, cesti Idrija–Tolmin in cesta čez Gorjance. Večina avtocestnih odsekov je bila ocenjena s tremi zvezdicami. "Gre za solidne tri zvezdice, skoraj štiri zvezdice," je razložil vodja projekta Jure Kostanjšek, sekretar komisije za vzgojo in varnost v prometu pri AMZS-ju.

"Slovenske ceste niso nevarne, imajo le večjo stopnjo tveganja nesreče," pa meni vodja prometnotehničnega sektorja pri direkciji za ceste Stanislav Zotlar, ki je pojasnil, da rezultati za cestno direkcijo niso nič novega, saj se dobro zavedajo stanja na slovenskih cestah, ki jih sami ocenjujejo po različnih merilih in z različnimi ukrepi skušajo izboljšati pomanjkljivosti.

Nezainteresirana slovenska politika
Generalni sekretar AMZS-ja Robert Štaba pa je za slabo stanje določenih slovenskih cest okrivil tudi slovensko politiko. "Krivi so politiki, ki niso postavili meril," je dejal in navedel nizozemski primer, kjer je tamkajšnji prvi mož vlade dejal, da se bodo Nizozemci do leta 2020 vozili po cestah, ki bodo ocenjene z najmanj tremi zvezdicami.

Kaj bi boljše ceste, ocenjene s tremi zvezdicami, pomenile za Slovenijo in kako doseči ta cilj? Na AMZS-ju kot najpogostejše pomanjkljivosti in predlagane ukrepe navajajo varnostne ograje, odstranitve ovir, optično vodenje s talnimi označbami, sredinske razmejitve smernih vozišč, zavijalne pasove, širitve voznih pasov, pasove 2+1 na dolgih vzponih … Že nizkocenovni ukrepi, ki bi znašali 170 milijonov evrov v 20 letih, bi lahko po njihovih ugotovitvah v tem obdobju preprečili 4800 mrtvih in hudo poškodovanih v nesrečah oz. 240 na leto.