Že leta smo priča pogostim kritikam na račun obstoječega volilnega sistema, pogosto se zastavlja vprašanje o nujnosti nadgradnje oz. izboljšave volilnega sistema, ki bi volivcem prinesel več vpliva in v DZ-ju zagotovil enakomernejšo in pravičnejšo zastopanost vseh krajev v Sloveniji, je na posvetu v organizaciji državnega sveta (DS) dejal njegov predsednik Alojz Kovšca. "A kaj dlje od besed in splošnih kritik do danes nismo prišli."

Sorodna novica Spremenjene meje nekaterih volilnih okrajev; je odločba ustavnega sodišča uresničena?

Tudi uresničitev odločb ustavnega sodišča smo po njegovih besedah doslej zmogli le skozi minimalne popravke volilnih okrajev. "Naša skupna naloga je, da pripravimo strokovne podlage na odprt in transparenten način, šele tako bo lahko politika imela možnost vzpostaviti skupen dogovor brez fige v žepu," je še dejal.

Pintar: Imamo strankokracijo

Da trenutna ureditev ne ustreza času in potrebam, ampak namesto demokracije prinaša strankokracijo, je poudaril Emil Milan Pintar iz društva Sinteza. Tako ne uresničuje ustavnega načela o odločilnem vplivu volivcev, ne omogoča sorazmerne zastopanosti in je izrinila civilno družbo iz kandidacijskih postopkov. Zaradi naraščajočega nezaupanja, ki se kaže v nižji volilni udeležbi, pa prihaja do negativne kadrovske selekcije, zato na listah strank kandidira "zbor ljudi, ki so drugje neuspešni".

V nacionalnem svetu za demokratično spremembo volilnega sistema, ki deluje v okviru društva, so tako pripravili predlog sprememb zakona o volitvah v DZ. Ta prinaša uvedbo dvokrožnega kombiniranega volilnega sistema, ki po besedah ustavnega pravnika Cirila Ribičiča združuje prednosti proporcionalnega in večinskega sistema. Kot je pojasnil Pintar, bi imeli volivci dva glasova; s prvim bi poslance na ravni volilnega okraja volili neposredno, in sicer bi jih na tak način izvolili 44.

Z drugim glasom pa bi na ravni volilne enote volivec oddal glas za politično stranko oziroma listo, pri čemer bi uvedli obvezni in absolutni prednostni glas, s katerim bi volivci izbirali med posameznimi kandidati z iste liste. Tako bi povrnili zaupanje volivcev in jim zagotovili odločilni vpliv, povečali volilno udeležbo in omogočili stabilnejše delovanje parlamentarne večine in vladne koalicije, je pojasnil Ribičič.

Suspenz in odpoklic poslanca

Z rešitvami, ki so jih pripravili v nacionalnem svetu, bi uvedli še dve pomembni novosti: institut začasnega suspenza poslanca, ki je v sodnih postopkih, in možnosti odpoklica poslanca, je dejal Pintar. Po besedah znanstvenega svetnika na fakulteti za družbene vede Rada Bohinca predlagajo tudi vrsto dodatnih razlogov, zaradi katerih bi poslancu prenehal mandat, in sicer v primerih, ko bi bil poslanec obsojen na nepogojno zaporno kazen ali bi mu izrekli varnostni ukrep. Prav tako bi mandat prenehal davčnim neplačnikom in v primerih, ko bi bil poslanec obsojen za "civilni delikt", denimo zaradi razžalitve.

Glede možnosti odpoklica pa razmišljajo v smeri, da bi ta institut prišel v poštev, če bi nastopili razlogi za prenehanje mandata, pa DZ tega ne bi ugotovil. Prav tako bi bil odpoklic mogoč v primeru izgube zaupanja volivcev, postopek pa bi izpeljali tako kot volitve. Bohinc je ob tem pojasnil, da možnost odpoklica razburja tudi strokovne kroge in bo treba nove rešitve v javni razpravi dobro argumentirati ali pa poiskati.

S predlogom želijo povečati tudi bolj uravnoteženo razmerje med ženskami in moškimi. Po Pintarjevih besedah bi spolne kvote s 35 dvignili na 40 odstotkov, Ribičič pa je pojasnil, da morajo to vprašanje še doreči. Le s povišanjem kvot namreč ne bi prispevali k spremembi zastopanosti žensk, če bi politične stranke ženske kandidatke uvrstile na listo v okraje, kjer niso izvoljive.