Na posvetu so se najprej dotaknili izzivov, s katerimi se spopadajo tako množični mediji kot tudi javne radiotelevizije po svetu. Tako je Marko Milosavljević s fakultete za družbene vede poudaril, da sta trenutno v svetovnem spletu Google in Facebook ekonomsko bistveno močnejša od tradicionalnih medijev, pri čemer pa zaradi težav uvrščanja, v katero kategorijo spadata, nista podvržena enakim predpisom kot preostali množični mediji.

Tako so odprte nove možnosti oglaševanja prek družbenih omrežij, ki so v običajnih množičnih medijih regulirane. "Imamo dejansko opravka z dvojnim sistemom, ki je za množične medije natančen in ustrezno sankcioniran, medtem ko sistem konvergence tako rekoč ni nadzorovan." Milosavljević je zato poudaril, da so potrebni enotna opredelitev medijev na ravni EU-ja in enotni predpisi, ki bodo veljali za vse medije, saj so trenutno bolj nadzorovani mediji z manjšim dosegom od družbenih omrežij.

V tem kontekstu se s težavami srečujejo tudi javni radiotelevizijski servisi v zvezi EBU. Boris Bergant je ob tem poudaril, da je znotraj EBU-ja še vedno najbolj uporabljan način financiranja javnih servisov na podlagi naročnine, kar v EBU-ju tudi ocenjujejo kot najboljšo možnost, saj ustvarja neposreden odnos med servisom in potrošnikom in posledično manj političnega vpliva kot v sistemih, kjer se javni servisi financirajo neposredno iz proračuna. So pa ob poplavi različnih naprav, prek katerih je mogoče spremljati te vsebine pri EBU-ju, čedalje bolj naklonjeni temu, da bi naročnino pobirali prek ponudnikov kabelske oziroma internetne televizije, kar pa pomeni tudi več drugih zapletov.

RTV Slovenija ima rezerve, a te kopnijo
Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc pa je izpostavil finančne težave RTV Slovenija, ki so posledica finančnih odločitev preteklosti, ko so se programske vsebine sofinancirale s prodajo kapitalskih naložb in na tak način zagotavljale vsebine, za katere ni bilo dovolj tekočih sredstev. Kadunc poudarja, da bo RTV Slovenija letošnje leto končala z izgubo, saj umik določenih programov z digitalnega prizemnega omrežja pomeni tudi izpad dohodkov, pričakovani pa so tudi povišani stroški dela zaradi napredovanj.

Kadunc je ob tem poudaril, da lahko RTV Slovenija še zagotovi sredstva za letošnje in prihodnje leto s prodajo kapitalskih naložb, a RTV Slovenija ne more dolgoročno poslovati v takem obsegu zgolj z razpoložljivimi rednimi sredstvi. Kadunc je sicer poudaril, da so tudi možnosti za varčevanje omejene, zato upa, da bodo na strani odločevalcev prisluhnili javnemu zavodu in razmislili o zagotovitvi sredstev, s katerimi lahko RTV ohranja svoj ustavno zagotovljen položaj.

IGOR KADUNC: RTV SLO VČERAJ, DANES IN JUTRI