Prevozna revščina je pojav, ko posameznik ali gospodinjstvo nima prevoza do zanj ključnih dejavnosti in storitev ali pa si ta prevoz težko privošči.

"To pomeni, da ne more priti tja, kamor si želi, tisto, da si težko privošči, pa pomeni, da si mora kljub nizkim prihodkom, ki mu tega ne omogočajo, kupiti svoj lastni avtomobil, ker nima ustreznega javnega prevoza. Kar pomeni, da mu zmanjka denarja za druge zadeve," je za TV Slovenija pojasnil Matej Gabrovec z Geografskega inštituta Antona Melika, ZRC SAZU.

"To je večplastna težava, to so ljudje, ki delajo v nekih večjih regionalnih središčih, hkrati pa ne morejo živeti v njih, ker je to še dodatna težava, saj so cene stanovanj tako visoke in morajo živeti na periferiji ter se dnevno voziti v službo, če sploh hočejo zaslužiti za življenje, porabijo pa velik del tega denarja za prevoz," pa je navedla Polona Demšar Mitrovič z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

V Sloveniji je prevozno revnih kar 60.000 prebivalcev. Geografsko izstopajo pomurska regija, kjer imamo razmeroma visok delež prebivalcev z nizkimi prihodki, ter posavska in primorsko-notranjska regija.

"Gnjavil boš sorodnike, prijatelje ..."

"Je pa tako, da je podeželje bolj ali manj v istem slabem stanju. V mestu imaš prevoze, na podeželju si pa vezan na avtomobil. Zdaj boš pa gnjavil sorodnike, če se da, ali pa prijatelje, pa tako," je problematiko komentiral upokojenec iz Save pri Litiji Jože Dernovšek.

Zeleni prehod draži prevoz

Ob zelenem prehodu bodo višje cene goriva in surovin podražile prevoze in povečale prevozno revščino.

"Težava je v tem, da smo se zanašali na to, da bo avtomobil poceni, da ga bo večina prebivalcev imela in z njim dostopala do ključnih storitev in dejavnosti," je opozoril Simon Koblar z Urbanističnega inštituta RS.

Rešitvi za zmanjševanje prevozne revščine sta predvsem krepitev javnega prevoza in prevozi na klic, ki jih zdaj opravljajo prostovoljci, država pa jih v prihodnje načrtuje v okviru javnega prevoza. Najprej nameravajo poskrbeti za invalide.

"Pozneje pa bomo to obliko prevoza organizirali tudi za vse druge ranljive skupine in vsa območja, kjer javni potniški promet nima smisla," je poudaril Matej Vrčko z direktorata za prometno politiko.

Do takrat bodo morali vsi, ki se srečujejo s prevozno revščino, še vedno iskati lastne rešitve, ki finančno zagotovo niso ugodne.