Z julijem je začela veljati novela Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, po kateri bodo lahko vrtci in šole za določen čas dveh let lahko zaposlili osebo z izpolnjenimi pogoji glede strokovne izobrazbe, a brez opravljenega strokovnega izpita.

Zaposlili pa bodo lahko tudi strokovnjake brez pedagoško-andragoške izobrazbe za določen čas treh let, če se v enem letu vpišejo na ustrezen študijski program za pridobitev manjkajoče izobrazbe. Do zdaj je moral tak posameznik pedagoške izpite opraviti v roku enega leta.

"Problematično je zaradi tega, ker se pomen pedagoškega znanja zmanjšuje. To je, ne da obvlada svojo stroko, slovenščino, kemijo, matematiko, ampak to, da zna poučevati," pravi Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz).

Sviz pričakuje, da bo takšna ureditev začasna in da se bo čas poučevanja brez ustrezne izobrazbe omejil na pet let. Tako bi preprečili morebitne zlorabe.

"Noben administrativen ukrep ne more rešiti tega problema. Treba je dvigniti plače učiteljem, povrniti v ugled v družbi in potem se bodo odločili," meni predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Nives Počkar.

Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Jasna Rojc pravi, da so lahko šole že pred sprejetjem novele zaposlovale takšen kader, vendar le za določen čas enega leta. Nova ureditev prinaša le več socialne varnosti takšnim posameznikom: "In seveda pod pogoji za eno leto marsikdo, ki bi ga po profilu potrebovali v šoli, ni bil pripravljen prestopiti v šolstvo."

Šolniki sicer pravijo, da bi bila ureditev lahko sprejemljiva za tiste, ki so končali pedagoško fakulteto in morajo opraviti zgolj strokovni izpit, na vse druge pa bo moral biti sistem pozornejši.