Kot je po posvetu povedal minister za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač, so na voljo sredstva treh oziroma štirih mehanizmov ali finančnih okvirov. Med drugim je do konca leta 2023 treba počrpati še 1,8 milijarde evrov iz iztekajoče se finančne perspektive in 312 milijonov evrov iz sklada za okrevanje.

V povezavi s slednjim bodo po Černačevi napovedi do konca septembra spremenili obstoječi operativni program in omogočili podlage za čimprejšnje črpanje sredstev, predvsem za področja krepitve zdravstvenih sistemov, oskrbe starejših, zaposlovanja mladih in ohranjanja delovnih mest ter za zagotavljanja obratnega kapitala podjetjem.

Naslednji teden bo vlada sprejemala izhodišča načrta oziroma nacionalnega programa projektov in ukrepov, za katere bo Slovenija namenila sredstva iz evropskega svežnja za okrevanje EU-ja po koronski krizi. Tako bo oktobra izdelan prvi konkretni predlog tega akta. Kot je pojasnil Černač, ga pripravljajo še brez evropske uredbe glede načina porabe, ki je na evropski ravni še v usklajevanju, saj se mudi. Računa pa, da se bodo tudi na ravni EU-ja procesi pospešili.

Černač: "Velika priložnost, predvsem pa velika odgovornost"

V naslednji sedemletni finančni perspektivi bo nato Sloveniji na voljo 4,5 milijarde evrov, v kar je vključenih 350 milijonov evrov dodatno izpogajanih kohezijskih sredstev za zahodno regijo, kjer je bil izpad največji. Tako bo na voljo približno enako sredstev kot v iztekajoči se perspektivi. Tretji sveženj sredstev pa predstavlja 5,5 milijarde evrov iz sklada za okrevanje in krepitev odpornosti, ki jih je treba porabiti do konca leta 2026.

Tako bo imela Slovenija v desetih letih na razpolago 12 milijard evrov, od tega 3,6 milijarde evrov posojil. "Z župani smo se strinjali, da je pred nami velika priložnost, predvsem pa velika odgovornost, da s temi sredstvi nadoknadimo zamujeno in opravimo potrebne strukturne reforme, ki bi morale biti že v preteklosti opravljene, ter izvedemo projekte na številnih področjih," je poudaril Černač. Poleg že omenjenih prioritet pa je izpostavil še zeleno in digitalno preobrazbo.

V pripravi na današnji posvet so ministrstva posredovala za 10,8 milijarde evrov pobud za naložbe, občine pa za 11 milijard evrov. Naslednji mesec bo narejena evalvacija oziroma pregled vseh projektov z vidika možnosti njihove umestitve v enega od omenjenih finančnih okvirov.

Da bi uspeli uresničiti zastavljene cilje, pa bo potrebno sodelovanje vseh deležnikov, so se strinjali udeleženci današnjega posveta. "Cilj je, da se sredstva najprej skrbno načrtujejo, da se zagotovi gospodarna poraba in tudi učinkovito upravljanje ter da gredo sredstva k vsebinam, ki bodo imela dodano vrednost za ljudi," je poudaril Černač.

Janša: "Kvalitetna razprava, realni predlogi"

Predsednik vlade Janez Janša je v tvitu po posvetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki regionalnih razvojnih agencij in različnih ministrstev, izpostavil, da so občine osrednji dejavnik zagotavljanja kakovosti življenja in razvoja. Kot je dodal, so se pogovarjali tudi o jesenskih izzivih covida-19, sicer pa je ocenil, da je bila razprava kakovostna in predlogi realni.

Posveta so bili veseli tudi župani, pri čemer so nekateri izpostavili konkretne težave, s katerimi se srečujejo. Sicer pa so bili predvsem veseli obljub o debirokratizaciji, o poenostavitvi postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj in o izboljšanju komuniciranja pri pripravi projektov ter odobritvi sofinanciranja.

Največ denarja za konkretne projekte

Kot je povedal tržiški župan Borut Sajovic, je srečanje prineslo dobro, odprto in iskreno debato ter predstavitev težav po občinah in regijah. Zadovoljen je, da je največ denarja predvidenega za konkretne projekte, kot so ceste, železnice in druga infrastruktura, in ne za kakšne mehke vsebine, strategije, vizije, predavanja in podobno. "Denar, ki je na razpolago, je treba koristno uporabiti, tako da bodo od njega nekaj imeli še naši vnuki," je poudaril.

"Na nas in na občinah je zdaj, da oblikujemo projekte, ki bodo realni, da bomo lahko sredstva počrpali," je izpostavil direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske Rok Šimenc in dodal, da se bodo verjetno tudi na agenciji morali reorganizirati in dati večji poudarek regionalnemu razvoju kot mednarodnemu sodelovanju. Zahodna kohezijska regija bi sicer imela lahko kar nekaj težav s črpanjem sredstev, saj bo v novi perspektivi prejela le 40-odstotno sofinanciranje projektov, občine pa same ne bodo zmogle 60 odstotkov lastnega deleža. Zato bo glede tega še potreben dialog z državo, meni Šimenc.

Župani pozdravili debirokratizacijo

Tudi kranjski župan Matjaž Rakovec je ocenil, da bo predvsem na posameznih občinah in regijah, da pripravijo uresničljive projekte. Župan občine Podčetrtek Peter Misja pa je pojasnil, da imajo občine veliko projektov že na zalogi in bi lahko sredstva začele hitro koristiti. Današnji sestanek, na katerem je bila prisotna večina županov, pa je ocenil za zelo ploden in poln optimizma.

Vesel je tudi, da so se na državi lotili zmanjševanja birokratskih ovir, zaradi katerih "projekti in s tem tudi razvoj in gradbeništvo stojijo". Cerkljanski župan Franc Čebulj pa je vesel tudi Janševega predloga, da bi komunikacija med občinami in ministrstvi, ki izdajajo odločbe o sofinanciranju, odslej potekala po telefonu in ne več z dolgotrajnim dopisovanjem, kar bi bilo precej učinkoviteje.

165 milijonov za zdravstvene projekte

"Naprej bodo šli projekti, ki so izvedljivi, kar pomeni, da so blizu gradbenih dovoljenj," je še pred srečanjem s predstavniki vlade za Radio Slovenija poudaril predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj, ki zagotavlja, da so občine pripravljene.

Prednost bodo imeli projekti v zdravstvu. Za naložbe v ta sektor je predvidenih 165 milijonov evrov, napoveduje državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs. "116 milijonov evrov je namenjenih za infrastrukturo: infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, negovalne bolnišnice, pljučni oddelek v Mariboru. Za dolgotrajno oskrbo je trenutno na voljo 200 milijonov evrov, šlo bo za dograditev domov za ostarele, saj nam trenutno manjka okvirno 10.000 postelj," je pojasnila za Radio Slovenija.

Program ukrepov, ki bo podlaga za odločanje o sredstvih

O tem, kakšen bo evropski sveženj za okrevanje EU-ja po koronski krizi, so se voditelji držav članic dogovorili na julijskem maratonskem večdnevnem vrhu Evropske unije. Vanj sta vključena proračun Unije za obdobje 2021–2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Čakajo še zeleno luč Evropskega parlamenta, članice pa morajo za dogovorjen znesek pripraviti program ukrepov, ki bo podlaga za odločanje Evropske komisije in Sveta EU-ja o izplačilih sredstev. Vlada je zato oblikovala tudi dve delovni skupini, strateško in operativno.