Prejšnja vlada je sprejela uredbo, ki omogoča, da bi na območju Slovenije lahko stale do štiri sežigalnice. Vendar na podlagi te uredbe razpisa za nove obrate ne bo, aktualna vlada razmišlja o največ enem ali dveh novih obratih.

Toplotna obdelava je zadnja rešitev, treba si prizadevati za to, da odpadke zmanjšamo pri izvoru, a določena količina, ki se je ne da obdelati drugače, bo ostala. Preveč kapacitet je po drugi strani lahko tveganih, zato se je ta vlada odločila za zmanjšanje prvotnih načrtov, pravi državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Po pogovorih z investitorji se bodo odločili o enem ali dveh dodatnih obratih, drugo vprašanje je lokacija.

"Tak objekt lahko dolgoročno preživi le ob sprejemanju lokalnega prebivalstva," je dejal.

V Ljubljani so načrti najdlje obstoječi, trenutno se preučuje lokacija na Barju. Kot pravi Miran Brvar, vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v ljubljanskem UKC-ju, zdravniki sežigalnice v nobeni kotlini ne podpirajo. Obljube o dovolj visokem dimniku jih ne prepričajo, preblizu tlom bodo ostali rakotvorni delci, benzen, težke kovine, cena za izvoz je v primerjavi s tem malenkost: "Lani je bilo omenjeno 20 milijonov stroškov za odvoz teh odpadkov. Če to štejete za skoraj 50 občin, to pomeni pol milijona ljudi, kar predstavlja 40 evrov na človeka na leto, to pa je primerljivo z eno kavo na mesec," je dodal.

Drugo vprašanje, na katero bo treba odgovoriti, je nadzor, pri nas izvajalca meritev izpustov najame onesnaževalec sam, opozarja Brvar: "To je taka finančna odvisnost, da jo je treba razrešiti. Recimo, da bi ta podjetja plačevala v neki sklad in bi država potem neodvisno od teh podjetij najela izvajalce ter jih plačala."

Župan Kanala ob Soči Miha Stegel dodaja, da je inšpektorjev premalo.

Pristojni po drugi strani odgovarjajo, da v veljavi ostaja obstoječ sistem, obljubljajo pa, da bodo nepravilnostim sledile kazni.