Pobudnika ponovne ustanovitve skupine prijateljstva z Rusijo znotraj državnega zbora sta poslanca Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič in Lena Grgurevič, ne pa Gregorič in nepovezani poslanec Dejan Kaloh, kot smo sprva poročali. Kot je za MMC potrdil Gregorič, se je o pridružitvi k skupini pogovarjal tudi s Kalohom in nepovezano poslanko Mojco Šetinc Pašek. Pričakuje, da se jim bo pridružil še kakšen poslanec iz Svobode ali Levice, a ker je pobuda dokaj sveža, o drugih imenih še ne more govoriti.

Obuditev delovanja skupine prijateljstva z Rusijo, ki bi v imenu nosila še dodatek "za mir", je sicer v sredo na omrežju X podprl tudi nekdanji SDS-ov poslanec Dejan Kaloh. "Parlamentarna skupina prijateljstva z Rusko federacijo (za mir) ne bi pomenila odobravanja politike trenutnega ruskega vodstva, temveč bi bila v funkciji izražanja pripravljenosti na dialog in mir. Slovenija bi lahko v EU-ju in širše tudi sicer promovirala mirovne pobude in postala glas dialoga v nasprotju s politiko izključevanja," je na omrežju X zapisal Kaloh. "Aktivna nevtralna drža in pripravljenost za dialog bi povečala slovensko prepoznavnost na mednarodnem parketu, ki je v času te vladne garniture, resnici na ljubo, povsem minorna," je dodal.

Kaloh je zapisal tudi, da so pogovori med predstavniki Rusije in ZDA, ki so v torek potekali v Riadu, pomemben korak na poti h končanju vojne v Ukrajini. Parlamentarna skupina prijateljstva z Rusijo pa bi po njegovem mnenju omogočila dodaten dialog na parlamentarni ravni, ki bi dopolnjeval uradne diplomatske kanale, ko bi bilo to mogoče. Podobno je za MMC povedal tudi Gregorič, ki je prav tako pozdravil pogovore Rusije in ZDA v Riadu. "Pozdravljam kakršne koli pogovore, da le pride do miru," je dejal.

V poslanski skupini Gibanja Svoboda so v odzivu poudarili, da ima vsak poslanec legitimno pravico sodelovati v kateri koli skupini prijateljstva državnega zbora. O sodelovanju v določeni skupini prijateljstva ne odloča poslanska skupina, ampak gre za individualno odločitev vsakega posameznega poslanca, so pojasnili in dodali, da svojim poslancem ne preprečujejo oblikovanja skupin prijateljstva in sodelovanja v njih.

V DZ-ju so skupino prijateljstva z Rusijo po začetku invazije v Ukrajini leta 2022 razpustili

Kot piše na spletni strani DZ-ja, skupine prijateljstva s posamezno državo oziroma skupino držav na predlog poslancev ustanovi parlamentarni odbor za zunanjo politiko.

S sodelovanjem v skupinah prijateljstva lahko poslanci izmenjujejo mnenja, izkušnje in dobre prakse s predstavniki drugih parlamentov na področjih skupnega interesa. Skupine prijateljstva lahko sodelujejo tudi s tujimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi in tako še dodatno krepijo dialog ter sodelovanje med državami.

Člani skupine prijateljstva morajo biti iz vsaj polovice poslanskih skupin, in sicer tako koalicijskih kot opozicijskih, še piše na spletni strani parlamenta.

V DZ-ju je sicer v preteklosti že delovala skupina prijateljstva z Rusijo, a so jo po začetku ruske invazije v Ukrajini leta 2022 razpustili.