Tina Žumer je ekonomistka z 20 let delovnih izkušenj v centralnem bančništvu. Diplomirala je na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, magistrirala pa na ugledni London School of Economics and Political Sciences, in to s področja monetarne ekonomije. Kot je poudarila kandidatka za viceguvernerko, je njena dosedanja kariera prepletanje izkušenj na Banki Slovenije in v Evropski centralni banki (ECB).

Kot vodilo delovanja v svetu Banke Slovenije, če bo vanj izvoljena, je navedla sodelovanje, transparentnost in strokovno delovanje.

Najprej se je zaposlila v Analitsko-raziskovalnem centru Banke Slovenije, kjer je sodelovala pri snovanju strategij denarne politike in uvedbe evra v Sloveniji. Kariero je nadaljevala pri ECB-ju, na katerem je bila kot ekonomistka zadolžena tudi za spremljanje Slovenije v obdobju priprav na prevzem skupne evropske valute.

Nato se je vrnila na Banko Slovenije kot svetovalka guvernerja in nacionalno centralno banko zastopala v okviru sistema evrskih centralnih bank na odborih za mednarodne odnose in denarno politiko. Zadnjih 10 let pa je spet zaposlena v ECB-ju kot glavna ekonomistka na generalnem direktoratu za gospodarstvo.

Tveganja zaradi koronakrize

Kandidatka je poudarila, da današnje obdobje zaznamujejo predvsem tveganja, povezana s pandemijo covida-19. Pri tem se zaveda, da za nosilce ekonomskih politik trenutni čas predstavlja dodatno odgovornost. To ji predstavlja dodatno motivacijo, prepričana pa je, da lahko z dolgoletnimi izkušnjami prispeva k naslavljanju velikih današnjih izzivov. Pri tem je kot vodilo svojega delovanja poudarila transparentnost, sodelovanje in strokovno delovanje.

Banka Slovenije ima po prepričanju Žumrove ključno vlogo pri blaženju učinkov pandemije v slovenskem prostoru. Če jo bo DZ imenoval na položaj, si bo prizadevala, da bo ustanova s sooblikovanjem denarne politike v evrskem območju in drugim ukrepanjem še naprej podpirala slovenska gospodinjstva in podjetja.

Zelo pomembno se ji pri tem zdi, da Banka Slovenije deluje prožno in ukrepa pravočasno ter da nenehno spremlja učinke ukrepov in jih prilagaja. Kot pomembno je navedla tudi, da jih bo začela pravi čas umikati v skladu z izhodno strategijo, ki bo v obdobju, ko bo pandemija začela popuščati, prav tako pomembna, kot je zdaj hitro ukrepanje.

Ključno budno spremljanje tveganj

Pri nadzoru bančnega sistema kot ključno vidi budno spremljanje tveganj in stalno skrb za kakovosten in skrben nadzor ter pravočasno ukrepanje. Tudi to bo v primeru potrditve v DZ-ju eden od njenih glavnih ciljev.

Želi pa si krepiti tudi položaj in prepoznavnost Banke Slovenije znotraj evrosistema. Zdi se ji pomembno, da ustanova dejavno zastopa svoja stališča na vseh ravneh delovanja in se posveča področjem, ki so za Slovenijo v nekem trenutku bodisi najpomembnejša ali pa ima na njih primerjalne prednosti. Ker se institucionalno in siceršnje okolje nenehno spreminja, se mora Banka Slovenije, tako Žumrova, ves čas prilagajati. Izpostavila je izzive, kot so globalizacija, digitalizacija in podnebne spremembe, še naprej je evrsko območje tudi v postopku nadaljnje integracije.

Pri izvajanju nalog Banke Slovenije se bo Žumrova zavzemala za strokovna stališča na podlagi odprtega dialoga in izmenjave mnenj. Zavzemala se bo tudi za pregledno in odgovorno delovanje do državljanov in izvoljene politične oblasti. Ključno se ji zdi, da tudi širša javnost razume pristojnosti in naloge Banke Slovenije. Zato se bo zavzemala za jasno in redno komunikacijo s politično in širšo javnostjo ter spodbujala finančno opismenjevanje v Sloveniji.

Pahor zaznal dovoljšnjo podporo

Predsednik republike Borut Pahor je predlog za imenovanje Tine Žumer na položaj viceguvernerke v DZ poslal v ponedeljek, potem ko je na podlagi pogovorov s poslanskimi skupinami ugotovil, da bi lahko dobila potrebnih 46 glasov poslancev. Oktobra lani je Pahor DZ v potrditev za ta položaj že predlagal vodjo analitsko-raziskovalnega centra na Banki Slovenije Arjano Brezigar Masten, ki pa med poslanci na koncu ni dobila potrebne večine.

Če bo Žumrova potrjena, bo v svetu centralne banke nasledila Marka Bošnjaka, ki je konec maja lani uradno iz osebnih razlogov odstopil s položaja, ta korak pa je sledil ugotovitvi protikorupcijske komisije, da je ravnal v nasprotju s pričakovano integriteto z neplačevanjem davkov pri oddajanju stanovanja.

Današnja javna predstavitev je bila 49. po vrsti od leta 2016, ko se je predsednik Pahor odločil za ta način predstavljanja kandidatov za najvišje položaje v ustanovah.