Kandidat za ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je s svojo predstavitvijo prepričal odbora za gospodarstvo in za zadeve EU-ja. Njegovo predstavitev je kot ustrezno ocenilo devet članov odbora za gospodarstvo in osem članov odbora za zadeve EU-ja, nihče ni glasoval proti.

Jevšek, ki zdaj vodi vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je na zaslišanju pred pristojnima parlamentarnima odboroma skladen regionalni razvoj označil za prioriteto.

Za dosego tega cilja je potrebna priprava strategije s štirimi temeljnimi cilji: dvig kakovosti življenja v vseh regijah z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, razvojno dohitevanje evropskih regij, zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik in uresničevanje razvojnih potencialov. "Ti cilji morajo biti podlaga za delo vseh ministrstev in regionalnih ravni," je dejal in dodal, da bo treba v prihodnje posebno pozornost posvetiti manj razvitim regijam in njihovi razvojni specializaciji, ki jo je treba spodbujati in nadgrajevati.

Ustanovitev pokrajin je označil kot zahteven in dolgotrajen proces, s pospešenim regionalnim razvojem pa je mogoče postaviti dobro osnovo za njihovo ustanovitev. Jevšek je napovedal prizadevanje za opredelitev pristojnosti, ki bi se lahko prenesle na regije. "To bi pomenil prvi korak k ustanavljanju prihodnjih pokrajin," je poudaril in dodal, da mora biti ta proces skrbno premišljen.

Za skladen regionalni razvoj je po Jevškovem prepričanju ključen dogovor za razvoj regij. Na tem področju ministrstvo čaka veliko dela, je povedal.

Ministrstvo bo po njegovih besedah namenjalo posebno pozornost razvoju obmejnih problemskih območij. Ta območja kot prednostna omenja tudi šest let star zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo po Jevškovih napovedih že kmalu deležen sprememb.

Med ključnimi nalogami, ki jih je treba izvesti letos, je Jevšek poudaril predvsem zaključevanje finančne perspektive 2014–2020. Sredstva iz te perspektive morajo biti namreč porabljena do konca leta. Po njegovih besedah bo ministrstvo letos pripravilo in objavilo tudi javne razpise v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, pripravilo ukrepe za obmejna območja in tudi projekte, ki bodo podprti na območjih dveh premogovnih regij (zasavska in savinjsko-šaleška).

S področja kohezije je Jevšek predstavil dosedanje delo na službi vlade, ko sta bili v ospredju priprava sporazuma o partnerstvu in programa evropske kohezijske politike 2021–2027. V povezavi s tekočo finančno perspektivo je Jevšek opozoril, da je ta za dve leti krajša in zato zahteva takojšnje dejavnosti in ukrepanje. "Tega smo se že lotili," je zatrdil.

Pojasnil je, da je uredba o izvajanju kohezijske politike 2021–2027 medresorsko usklajena in bo na začetku februarja pripravljena za sprejetje na vladi. Uredba bo podlaga za prve razpise v okviru tekoče perspektive že v marcu ali aprilu.

Jevšek je predstavil tudi dosedanje črpanje iz perspektive 2014–2020. Kot je nanizal, je bilo do konca 2022 skupaj iz proračuna izplačanih 2,8 milijarde evrov, kar je 85 odstotkov celotne porabe. "Primerjava kaže, da je odstotek porabe približno enak kot v finančni perspektivi do leta 2014, ko je znašal 83 odstotkov," je v okviru svoje predstavitve pred člani odborov DZ-ja še pojasnil Jevšek.

Decentralizacija dela ministrstva

Predstavitev Jevškovih prednostnih nalog je pozdravil tudi Jožef Horvat (NSi), njihov obseg pa po njegovih besedah potrjuje, da je bila vzpostavitev samostojnega ministrstva s tega področja "vsekakor smiselna". "Ključno pa je, kakšna bo politična podpora vlade," je poudaril.

Jevšek je odgovoril, da zakonodaja problemskim območjem že zdaj omogoča dodatne točke na razpisih, zato jo je treba predvsem dosledno izvajati. Glede sodelovanja z drugimi resorji in podpore predsednika vlade pa je poudaril, da je to zapisano v koalicijski pogodbi.

"Predsedniku vlade bom predlagal ustanovitev medresorske delovne skupine za spremljanje regionalnega razvoja," je napovedal.

Horvatu je pritrdil, da je lahko ena od rešitev za zmanjšanje vrzeli med osrednjim delom države in njenim obrobjem krepitev izobraževalnega sistema. Horvat je med predlogi poudaril širitev mariborske medicinske fakultete, a je Jevšek opozoril, da si pri tem z evropskimi sredstvi ne bodo mogli veliko pomagati. "Nova finančna perspektiva namreč ne predvideva gradnje objektov," je pojasnil.

Rado Gladek (SDS) je pozdravil Jevškovo namero, da se "razvoja že razvitih ne sme zavirati". "Me je pa zmotil vaš pesimizem glede ustanavljanja pokrajin. Občine z istega območja se namreč uspešno povezujemo že zdaj," mu je dejal. Jevšek je poudaril, da ne gre za pesimizem, temveč za realno ocenjevanje zmožnosti glede na številne nedorečenosti pri financiranju načrtovanih pokrajin.

Na vprašanje Andreja Kosija (SDS), ali še zagovarja selitev ministrstva v Maribor, je pojasnil, da postopek decentralizacije ministrstva poteka. "Decentralizacijo bomo med drugim izvajali tako, da bomo operativce razpršili po Sloveniji. Zakaj bi se moral nekdo s Ptuja voziti v Ljubljano in tam delati za Štajersko," je dejal.

Koalicijski poslanci, med njimi Soniboj Knežak (SD) in Tomaž Lah (Svoboda), so poudarili Jevškove izkušnje in pohvalili njegove dosežke v času vodenja vlade službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Manj pozornosti v razpravi so člani odbora namenili kohezijski politiki. So pa pozdravili Jevškovo napoved rednega poročanja o črpanju in porabi evropskih sredstev državnemu zboru, saj lahko to po njihovem mnenju tudi poveča zaupanje javnosti v preglednost porabe sredstev.

Nova državna sekretarka Andreja Katič?

Jevšek namerava v primeru potrditve ministrstvo voditi z enako ekipo, kot ga spremlja v vladni službi, bo pa vladi predlagal imenovanje še ene državne sekretarke za področje regionalnega razvoja. To bo Andreja Katič, je povedal v izjavi za medije.

Potrditve ministrov na januarski seji DZ-ja

V četrtek so zaslišanja pred poslanci uspešno opravili kandidati za ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, za ministrico za infrastrukturo Alenka Bratušek, za ministra za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.

V petek pa so poleg Jevška zaslišanje uspešno opravili še kandidati za ministra za solidarno prihodnost, ministra za gospodarstvo, turizem in šport ter ministra za okolje, podnebje in energijo – Simon Maljevac, Matjaž Han in Bojan Kumer.

DZ bo o listi ministrskih kandidatov odločal na redni seji, ki se bo začela 23. januarja