Po besedah vodje Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleša Primca je bil razlog, da je častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije (DNS) izreklo obsodbo novinarke tednika Družina Barbare Kastelec ta, da je novinarka v svojem članku Modernejša definicija družine, "opozorila na boleča, a resnična dejstva v istospolnih zvezah, kot npr: problem nasilja v istospolnih zvezah, v povprečju sorazmerno kratko trajanje istospolnih zvez ter okuženost z virusom HIV med homoseksualci".

"Obsodba grob napad na svobodo govora"
Obsodba Kastelčeve pomeni grob napad nekaterih novinarjev na svobodo govora v naši državi, je opozoril vodja civilne iniciative in dodal, da javnost od novinarjev pričakuje, da bodo prvi branitelji te temeljne demokratične svoboščine, ne pa tisti, ki jo kratijo.

Primc je prepričan, da je bila Kastelčeva obsojena zato, ker se ne strinja s tem, da bi bila z novim družinskim zakonikom izenačena zakonska in istospolna zveza ter omogočene posvojitve otrok v istospolne zveze. "Njen glavni 'greh' pa je bil v tem, da se je kot ena redkih novinark drznila to svoje stališče tudi javno izraziti in argumentirati," je poudaril.

Primc odločitev častnega razsodišča razume tudi kot poskus zastraševanja in kot opozorilo vsem drugače mislečim novinarjem, da ne bi kritično pisali o predlogu novega družinskega zakonika, homoseksualnih zvezah in posvojitvah otrok v istospolne skupnosti. Zdi se mu tudi zanimivo, da je pod obsodbo podpisana novinarka Dnevnika Ranka Ivelja, "velika zagovornica lobija istospolno usmerjenih in tista novinarka, ki je julija 2009 že javno obračunavala z Barbaro Kastelec".

Ivelja: Kastelčeva zapisala neresnice
Predsednica častnega razsodišča Ivelja pa je za MMC zatrdila, da je bila Kastelčeva obsojena zato, ker je bila spoznana za krivo kršitve 1., 7., in 23. člena kodeksa, ne pa zaradi svojih osebnih stališč . Novinarka Družine je namreč podatke iz citiranih mednarodnih raziskav v komentarju tendenciozno potvorila in zapisala nekaj dokazljivo neresničnih trditev, je pojasnila.

Kastelčeva je med drugim v svojem komentarju trdila, da le na Nizozemskem dovoljujejo homoseksualne poroke, "kar ni res, saj jih poznajo tudi v Belgiji, Španiji, na Norveškem in Švedskem, pa v Kanadi, Južnoafriški republiki in v šestih ameriških zveznih državah".

Zavrača tudi očitke o "grobem napadu na svobodo govora" in "poskusu zastraševanja drugače mislečih novinarjev". Ti očitki naj bi bili zlonamerni, neresnični in zavajajoči. Prav tako ni bila nikoli zagovornica nobenega lobija, ampak je zagovornica človekovih pravic, tudi človekovih pravic istospolnih, in profesionalnega oziroma etičnega novinarstva, je poudarila novinarka Dnevnika.

"Javna polemika, ne pa obračun"
Ivelja zagotavlja, da ni nikoli "obračunavala" s Kastelčevo, ampak je z njo javno polemizirala, in sicer po objavi članka v Dnevniku, v katerem jo je opozorila na "grobo potvarjanje rezultatov mednarodnih raziskav, ki si ga je omenjena novinarka privoščila v komentarju v verskem tedniku Družina".

Prav zato, ker je bila v zgodbo neposredno vpletena, se je zaradi konflikta interesov kot predsednica oz. članica častnega razsodišča povsem izločila iz postopka in je stališče, ki so ga pripravili njeni kolegi na razsodišču, zgolj podpisala. To je po njenih besedah
znano tudi Primcu.

Novi družinski zakonik buri duhove
Spomnimo, da je vlada pripravila predlog novega družinskega zakonika, ki med drugim istospolnim partnerjem omogoča posvojitve otrok. Prav ta določba je v javnosti sprožila največ polemik. Tej rešitvi nasprotujejo opozicijske stranke, prav tako je proti omenjenim posvojitvam tudi Katoliška cerkev.