Z združitvijo davkarije in carine je lani avgusta začela delovati finančna uprava (Furs), ki je kmalu po svoji ustanovitvi napovedala boj proti delu in zaposlovanju na črno. Kar 170 inšpektorjev pa naj bi dan in noč preganjalo morebitne kršilce. Ob tem so se na nekaterih spletnih forumih pojavili zapisi, da naj bi se inšpektorji lotili tudi prodajalcev rabljenega blaga, ki ga prodajajo prek osrednjega slovenskega spletnega oglasnika Bolha, in jim naložili kazni.

Ali je prodaja rabljenega blaga prek oglasov prav tako postala delo na črno? Na finančni upravi (Furs) pravijo, da ne. "Za delo na črno ne gre, če posameznik (fizična oseba, ki nima registrirane dejavnosti) prek spletnega oglasnika občasno prodaja svoje lastne rabljene izdelke po ceni, ki je nižja od nabavne, in se zaradi tega finančno ne okorišča. V praksi to pomeni, da posameznik proda svoj rabljeni izdelek, ki ga ne potrebuje več, po ceni, ki je nižja od tiste, po kateri je izdelek kupil. Če gre torej za takšne primere, ni nič sporno," pojasnjujejo na Fursu.

Če pa nekdo prodaja izdelke, ki niso njegovi oz. jih prodaja po ceni, ki je višja od nabavne, pa se mora registrirati za opravljanje tovrstnih dejavnosti, saj gre v tem primeru, tako Furs, za delo na črno in je v takšnem primeru za posameznika predvidena globa od 1.000 do 7.000 evrov.

Na Fursu sicer pravijo, da zakon ne določa, kdaj se prodaja šteje za opravljanje dejavnosti, zato morajo v postopku nadzora ugotoviti vse okoliščine posameznega primera. "Ugotavljajo se dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev o nabavi, namenu in obsegu prodaje časovno, količinsko in glede na ustvarjanje dohodka, o organizaciji prodaje, pristopu do kupcev ter druge okoliščine, ki so običajno izkazane pri prodaji kot opravljanje dejavnosti. V dokaznem postopku se v ta namen pridobivajo listinski dokazi in izjave," še poudarjajo.

Vrednost in količina prodanega blaga nimata vpliva
Zakonsko tudi nista določeni vrednost in količina blaga, ki bi ga lahko prodajali prek spletnih portalov. Na Fursu pravijo, da je pri tem zlasti pomembno, da posameznik prodaja svoje rabljene izdelke, da to počne občasno in, kar je najpomembnejše, da s prodajo ne opravlja pridobitne dejavnosti, kar pomeni, da ne prodaja z namenom pridobivanja dobička.

Enaka pravila kot za prodajo prek slovenskih spletnih oglasov veljajo tudi tuje portale oz. finančni inšpektorji opravljajo nadzore "povsod tam, kjer obstaja sum, da slovenski rezidenti opravljajo delo ali zaposlovanje na črno," oz. je "pomembna je dejavnost slovenskih rezidentov."

Kaj pa boljši sejmi?
Podobno kot prodaja prek spletnih oglasov je urejena tudi prodaja na klasičnih boljših sejmih. Na njih so, kot pravijo na finančni upravi, na prodaj starine, umetniška dela in različni drugi predmeti, ki imajo zbiralsko ali pa tudi zgolj nostalgično vrednost in jih lahko prodajajo tako posamezniki kot tudi s. p.-ji in pravne osebe.

"Na bolšjem sejmu lahko prodajo opravlja vsak občan (fizična oseba), vendar pa mora prodajalec dokazati izvor blaga. Če gre zgolj za nadaljnjo prodajo oziroma odsvojitev premoženja (prodaja lastnih predmetov, ki jih ne uporabljaš več), ki so bili pridobljeni z nakupom ali na kakšen drugačen način (podaritev, dedovanje), se s tem doseženi dohodek obravnava kot dohodek iz kapitala, ki je oproščen plačila dohodnine. Takšna prodaja se ne šteje za delo na črno," o tem, kdaj prodaja na "bolšjakih" ni delo na črno pravijo na Fursu.

Več kot četrt milijona evrov kazni
Preganjalci dela in zaposlovanja dela na črno so od lanskega avgusta do začetka letošnjega leta izvedli 249 prekrškovnih ukrepov in izrekli globe za 262.544 evrov. V šestih primerih pa so bili podani tudi obdolžilni predlogi tuje fizične osebe, ki jim je bilo v večini primerov odvzeto blago.

In katere so bile najpogostejše kršitve? Poleg dela in zaposlovanj na črno so finančni inšpektorji sankcionirali nedovoljeno oglaševanje posameznikov ter delodajalce, ki za kratkotrajno delo niso predložili evidence o opravljenem kratkotrajnem delu v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, ter podjetnike, ki so opravljali dejavnost, ki je niso imeli ustrezno registrirane oz. niso izpolnjevali pogojev za njeno opravljanje.