Ustavna komisija že nekaj časa obravnava predlog za začetek postopka za spremembe 160., 161. in 162. člena ustave. Na prejšnji seji je ustanovila strokovno skupino za ustavnosodno področje, v katero so imenovali Janeza Čebulja, Igorja Kaučiča, Matevža Krivica, Cirila Ribičiča in Marka Starmana, tokrat pa so se seznanili s stališči strokovne skupine.

Strokovna skupina podpira praktično vse predloge za spremembe ustave, čeprav popolnega soglasja ni dosegla, pravi Kaučič. "A v celoti niti eden izmed ciljev ni sporen," dodaja.

Nove pravice ustavnim sodnikom?
Ena izmed osrednjih predlaganih sprememb določa, da bodo lahko ustavni sodniki zdaj sami presojali, katero zadevo bodo vzeli v vsebinsko obravnavo in katere ne. Da pa diskrecijska pravica ustavnih sodnikov ne bi bila preveč ohlapna, bi veljalo razmisliti o uvedbi dveh meril oziroma vodil, ki bi jih ustavni sodniki morali upoštevati, meni Kaučič.

Prvo bi bilo subjektivno merilo, ko bi sodniki morali upoštevati mogočo težo posledic pobud za oceno ustavnosti, drugo pa objektivno merilo, ko bi morali ugotoviti, ali gre za res pomembno ustavnopravno vprašanje. Strokovna skupina ob tem še predlaga, da bi za sprejem zadeve v obravnavo zadoščali že glasovi manjšine ustavnih sodnikov.

Zalar zadovoljen z mnenjem skupine
Minister za pravosodje Aleš Zalar je bil z mnenjem strokovne skupine zadovoljen, saj meni, da predstavlja izvrstno podlago za nadaljnje delo. Kot pravi, je skupina našla tudi uravnotežene rešitve glede vprašanj, ki so se vzpostavljala kot sporna.

Vlada se tako načeloma strinja, da je ob uvedbi diskrecije smiselno predpisati tudi subjektivni in objektivni kriterij, morda je le nejasno, ali se bosta uporabljala kumulativno ali alternativno, je dejal minister. Nekateri pravni strokovnjaki se po njegovih besedah sicer sprašujejo tudi, ali določitev kriterijev ne bi pomenila "vračanja na tisto, kar že imamo".

Zares: Rešitve so primerne
V SD-ju stališča in predloge strokovne skupine štejejo za utemeljene in korektne, zato so dobra podlaga za sprejetje odločitve o začetku postopka za spremembo ustave, je dejal Miran Potrč. Predlogi, ki jih je dala skupina, po njegovih besedah sicer terjajo resen razmislek in nadaljnjo razpravo, zato bi bilo skupini vredno dati možnost, da odprta vprašanja še dodatno argumentira. A odločitev bo v doglednem času treba sprejeti, dodaja Potrč.

Tudi Cveta Zalokar Oražem (Zares) meni, da je strokovna skupina pripravila pomembna stališča, ki so dobra podlaga za nadaljnje delo. Kot pravi, je rešitev strokovne komisije, ki je kompromis med diskrecijo in ohranjanjem enakosti pred zakonom, primerna.

Presečnik: V tem trenutku predloga ne bi podprl
SLS idejo o spremembah ustave z ustavnopravnega področja že od vsega začetka podpira, a ima nekaj zadržkov, je dejal Jakob Presečnik. Delovni skupini je treba dati priložnost, da nadaljuje delo in pripravi konkreten predlog, meni. Poudarja pa, da v tem trenutku predloga za začetek postopka še ne bi podprl.

Predlaganim rešitvam že ves čas nasprotujejo v največji opozicijski stranki SDS-u. Ustavno sodišče je sicer res preobremenjeno, a v SDS-u težavo vidijo predvsem v pravnem varstvu in sodstvu kot celoti, pravi France Cukjati. Zaradi diskrecijske pravice bodo namreč ustavni sodniki pobude lahko zavračali brez utemeljitve, kar pomeni, da predlagatelji ne bodo imeli pravnega varstva, je prepričan.

Gantar: Skupina naj nadaljuje iskanje rešitev
Spremembam ustave ostro nasprotujejo tudi v SNS-u. Po prepričanju Zmaga Jelinčiča bi namreč te povzročile "še bolj totalno kontrolo sodnega sistema s strani vladne koalicije".

Predsednik ustavne komisije Pavel Gantar je razpravo prekinil, komisija pa je strokovni skupini naložila, naj nadaljuje dodelavo mogočih rešitev in razmisli o mogočih modelih pri uvedbi diskrecijske pravice. Po Gantarjevem mnenju je bila sicer "nakazana možnost minimalnega skupnega imenovalca za nekatere spremembe".