Notranji minister Boštjan Poklukar je ob vnovičnem prevzemu notranjega ministrstva 23. februarja utemeljeval izbiro novega vodje policije z besedami, da je imenoval "kariernega policista, ki je prehodil pot po skoraj celotni policiji".

Spremembe, ki jih predlaga zdaj, so korak stran od kariernega sistema. Če trenutno velja, da lahko generalni direktor policije postane le nekdo, ki je nabral najmanj 15 let delovnih izkušenj v policiji, bi po novem lahko zadoščalo že 10 let, ne nujno v policiji, lahko tudi na področju delovanja varnostnih ali obveščevalno-varnostnih organov, organov odkrivanja ali pregona ali kazenskega sodstva.

Sorodna novica Zakaj ministrstvo zavlačuje z razpisom za novega generalnega direktorja policije?

Zahtevanih bo manj vodstvenih izkušenj – dovolj bodo tudi tiste iz zasebnega sektorja. Profesor na fakulteti za varnostne vede Miroslav Žaberl je glede tega zadržan. "Generalni direktor policije kot prvi mož policije bi moral biti po mojem mnenju karierni policist z bogatimi delovnimi in vodstvenimi izkušnjami, ki se je prek svojega dela, prek kariernega sistema, po stopničkah dokazal, da je sposoben voditi organ, ki ima osem tisoč oboroženih pripadnikov."

Ministrstvo rahlja tudi pogoje za pomočnike generalnega direktorja policije in posledično za vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Zdaj je potrebnih 15 let delovnih izkušenj v policiji, po predlogu pa 12 oziroma sedem let delovnih izkušenj na področju delovanja varnostnih ali obveščevalno-varnostnih organov, organov odkrivanja ali pregona ali kazenskega sodstva.

Vpeljuje tudi posebni natečajni komisiji. Kandidate za generalnega direktorja policije bi ocenjevali predsednik uradniškega sveta, predstavnik državnotožilskega sveta in neodvisni strokovnjak s področja dela varnostnih organov, prava ali varstva človekovih pravic. Kandidati za vodenje NPU-ja pa bi morali na sito komisije, ki bi jo sestavljali predstavniki državnotožilskega sveta, Komisije za preprečevanje korupcije in finančnega urada.

"To pa je korak v pravo smer, kajti imenovanje in razrešitev generalnega direktorja policije in posledično tudi direktorja NPU-ja ne moreta biti del političnega plena. Kam lahko to pripelje, smo videli v zadnjem triletnem obdobju," je komentiral Žaberl.

A če je še januarska različica izhodišč za spremembo zakona predvidevala, da generalnega direktorja policije ne bi bilo mogoče več razrešiti kar tako, ob nastopu vsake nove vlade, teh rešitev v osnutku zakona ni več. Tudi sicer je močno okleščen, ministrstvo bi za zdaj poseglo le v pet členov zakona.

NPU naj bi po novem postal notranja organizacijska enota Generalne policijske uprave. "Kar pomeni, da se vračata strokovna in operativna samostojnost NPU-ja. Kajti ta posebna enota naj bi preiskovala najhujše oblike gospodarskega, finančnega, organiziranega ali podobnega kriminala. In naj ne bi bila odvisna od kakršnih koli naročil bodisi direktorja kriminalistične policije ali generalnega direktorja policije," je še povedal Žaberl.

Osnutek ima tudi lepotni popravek – načelniki in načelnice v policiji bi bili po novem spet komandirji in komandirke.