Na rednem javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu je bilo na voljo okoli 2,65 milijona evrov. Za tiskane, radijske in televizijske programe ter elektronske publikacije je bilo namenjenih nekaj manj kot 600.000 evrov (področje A). Nekaj več kot dva milijona evrov pa za sofinanciranje programskih vsebin s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa (področje B).

"Na ministrstvu ocenjujemo, da je strokovna komisija svoje delo opravila dobro. Strokovna komisija je prepoznala medijske projekte z najboljšim potencialom in najprepričljivejšo predstavitvijo ter medijskemu razpisu povrnila izvirni namen nagrajevanja odličnosti. Projektni razpisi ne morejo biti socialni korektiv za zasebne medijske hiše, ampak morajo spodbujati tiste medijske projekte, ki sledijo namenu tovrstne državne pomoči, to je spodbujanju tistih medijskih vsebin, ki prispevajo h kakovostnemu informiranju državljank in državljanov na vseh ravneh," so zapisali na ministrstvu za kulturo.

Strokovno komisijo so sestavljali Matej Makarovič, Borut Rončević, Tamara Besednjak Valič, Jonatan Vinkler in Suzana Žilič Fišer.

Med prejemniki državnih subvencij so tudi nekateri mediji, ki so povezani z največjo koalicijsko stranko, kot so denimo založba Nova obzorja, njen 30-odstotni solastnik je stranka SDS, (za projekt 30 let samostojne Slovenije in aktualni izzivi bo prejela 19.451,16 evra), ter informativna televizija NovaTV24.si (za projekt Pregled dneva bo prejel 19.500 evrov), Inštitut dr. Antona Korošca, "prvi politični 'think-tank'" Slovenske ljudske stranke bo za projekt Od politike do sociale prejel 14.950 evrov, Zavod Iskreni, katerega soustanovitelj je bil do odhoda v politiko minister za delo Janez Cigler Kralj pa bo za projekt Dialog o vrednotah bližnje prihodnosti prejel 19.500 evrov.

DNS: Nestrokoven in škandalozen izbor projektov

"Po pregledu dobitnikov subvencij iz razpisnega sklopa A, ki je namenjen tiskanim medijem, radijskim in televizijskim programom ter elektronskim publikacijam, lahko ocenimo, da so očitki, ki so se o pristranskosti in vprašljivi strokovnosti odločitev komisije pojavljali v javnosti, popolnoma upravičeni. Iz javno objavljenih ocen zavrnjenih projektov smo lahko razbrali, da je komisija pri merilu za politično uravnoteženost arbitrarno ocenjevala slovenske medije kot neuravnotežene in jim dodeljevala nizko število točk oziroma so ostali brez točk," so v odzivu na objavljene rezultate razpise zapisali v Društvu novinarjev Slovenije (DNS).

"Medtem pa so bili dobro ocenjeni projekti, kot so časnik.si, spletni magazin konservativne, katoliške in klasično liberalne usmeritve, verski list Prijatelj, revija Vzgoja Društva katoliških pedagogov Slovenije, revija Družina, spletni portal Slovenec, ki je nastal po zgledu politično katoliškega gibanja, spletna revija KDO katoliškega intelektualca Andreja Lokarja, ki je izjavil: ′Dejstvo, da nekateri novinarji doživljajo pritiske kot grožnjo, pomeni, da niso navajeni na normalno funkcioniranje javne sfere.′ Subvencijo države so prejeli tudi Nova obzorja, d. o. o., Nova24TV, Planet TV, Siol.net, Zavod Iskreni in oddaja Faktor. Če je torej komisija strogo merila politično uravnoteženost medijskih vsebin, se sama tega kriterija ni držala," so dodali.

DNS, kot so še navedli, "ne nasprotuje financiranju različnih svetovnonazorskih in tudi nišnih vsebin, saj je to namen sklada, ki naj bi povečeval pluralnost medijskih vsebin, vendar pa problematizira financiranje tolikšnega števila izdajateljev, ki so jih bodisi ustanovili člani SDS-a, imajo madžarsko lastništvo oziroma so svetovnonazorsko blizu Katoliški cerkvi, ob tem, da so brez financiranja ostali ključni osrednji nacionalni in regionalni mediji ter neodvisni portali."

"Če je izbor projektov in izdajateljev v sklopu A sicer škandalozen in nestrokoven, ampak glede na sestavo komisije predvidljiv in pričakovan, pa je toliko bolj nepričakovana odločitev komisije, da ne financira vseh programov posebnega pomena," so opozorili in dodali, da "ker so deleži financiranja v razpisnem sklopu B večji, bodo izpadle radijske postaje ostale brez velikega dela svojih prihodkov, kar zanje pomeni krčenje in komercializacijo programa ter izgubo delovnih mest".

Spomnili so na novelo zakona o medijih, ki je leta 2006 na predlog ministrstva, ki ga je vodil Vasko Simoniti, uzakonila sporna merila za podeljevanje medijskih subvencij. Zato k odgovornosti za nastalo situacijo ne pozivajo le komisije in vladajoče politične nomenklature, ampak tudi vse vlade ter ministre za kulturo od leta 2006.

"Po odrekanju kakršne koli pomoči medijskemu sektorju zaradi posledic epidemije, predlogih medijske zakonodaje, izčrpavanju STA-ja, prodaji medijev pravim lastnikom, napadih na novinarje na vseh ravneh, je vladajoča koalicija za obračun z mediji zlorabila še medijski razpis," so poudarili v DNS-ju.

Sindikat novinarjev: Delitev sredstev v nasprotju z javnim interesom

Tudi v Sindikatu novinarjev Slovenije ocenjujejo, da je rezultat razpisa politično pristranski. Delitev sredstev na podlagi delitve na vladne in protivladne medije je po njihovem mnenju v nasprotju z javnim interesom, novinarskim delom in avtonomijo.

Izid razpisa ogroža obstoj več lokalnih in regionalnih medijev ter medijev posebnega pomena, kot je Radio Študent, in s tem številna delovna mesta. "Ob tem, ko Slovenska tiskovna agencija že 146 dni opravlja javno službo brez plačila vlade, je z zadnjim razpisom ministrstva za kulturo ogrožen obstoj tudi številnih drugih medijev," so opozorili.

Nenavadna je bila po njihovi oceni tudi sestava strokovne komisije. Med drugim so opozorili, da sta bila dva njena člana lani v pogodbenem razmerju z ministrstvom za kulturo v okviru raziskave o odnosu medijev do aktualne vlade med koronavirusno krizo. "Borut Rončević pa je namestnik predsednika Nadzornega sveta RTV Slovenija in je tako na zadnjem razpisu odločal o delitvi sofinanciranja komercialnih televizijskih in radijskih programov, ki so v določeni meri konkurenčni javni radioteleviziji," so še zapisali v sindikatu.

O razpisu bodo razpravljali tudi v DZ-ju

Na rezultate razpisa se je odzvala predsednica odbora DZ-ja za kulturo Violeta Tomić (Levica), ki je po poročanju STA-ja v izjavi za medije dejala, da ob objavi rezultatov razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letošnjem letu ugotavljajo, da so bile skrbi in strah opozicije še kako upravičeni, "kajti danes smo videli, da so na medijskem razpisu sredstva za sofinanciranje dobili izključno mediji, ki so tako ali drugače povezani s stranko SDS". "In naj poudarim, ne gre za nobene leve ali desne medije, ne gre za nobeno uravnoteževanje informacij, ampak gre zgolj in izključno za propagiranje ene same stranke, ene same ideologije in enega samega vodje. To pa bi nas moralo še kako skrbeti," je navedla.

Tomić je tudi napovedala še sklic seje odbora za kulturo, na katero bodo povabili odgovorne z ministrstva za kulturo in tiste, ki na razpisu niso dobili sredstev, da sopostavijo argumente. Predvsem pa bodo zahtevali že prek komisije za nadzor javnih financ dokumentacijo o tem, na podlagi česa so se odločili tako, kot so se.

Številni mediji ostali brez sredstev

Številni mediji so v preteklih dneh opozarjali, da so na razpisu za sofinanciranje programskih vsebin ostali brez sredstev. Eden od razlogov za zavrnitev je bilo domnevno neuravnoteženo poročanje, sta poročala Dnevnik in Delo.

Dnevnik, ki je ostal brez sredstev, si je pri merilu politične uravnoteženosti prislužil nič od mogočih desetih točk, Delo je dobilo dve točki. Komisija je obema časopisoma tudi očitala, da njuni projekti niso dovolj lokalni. Večeru pa so odobrili sofinanciranje projektov 19.000 evrov, in sicer za projekte z lokalnimi in regionalnimi vsebinami, navaja Dnevnik.

Brez sredstev so, kot je poročal STA, ostale tudi nekatere radijske postaje posebnega pomena. Med njimi je Radio Študent, ki je na lanskem medijskem razpisu prejel skoraj 100.000 evrov.

Brez sredstev so ostali tudi Radio Krka, Koroški radio, Radio Triglav in Radio Kranj.