uresničila le enega izmed napovedanih ukrepov v bolj radikalni obliki, meni Doro Hvalica.

Mnenje sindikata Glosa in Sindikata državnih organov je, da predloga vladnih ukrepov ne bodo sprejeli, sta predstavnika sindikatov Doro Hvalica in Drago Ščernjavič povedala v Odmevih.

Kritika tajnosti priprave predloga ukrepov
Sindikati se ne strinjajo s "tajnostjo priprave predlogov ukrepov", saj so v tem času dobivali neuradne namige iz različnih kanalov. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je dejala, da je osnutek nastajal v tajnosti, da bi ga lahko prvi na mizo dobili prav sindikati, Hvalica pa meni, da bi morali sindikati sodelovati že pri pripravi osnutka.

Hvalica je tako dejal, da so dobivali neuradne informacije o morebitnem linearnem znižanju plač in odpravi drugih elementov, ampak, kot je poudaril, vedno le o enem ukrepu. Prav zato se mu zdi ukrepanje na več področjih bisteno bolj problematično in nesprejemljivo za sindikalne vrste.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je dejala, da so ukrepi nujni, če želi država pomagati gospodarstvu v kriznem letu. "Če želimo pomagati gospodarstvu z dodatnimi ukrepi, seveda mora biti v proračunu na voljo nekaj sredstev. Teh danes ni," je dejala ministrica. Poudarila je, da so se sindikati in vlada lani dogovorili, da če se razmere poslabšajo, odprave nesorazmerij marca 2009 in septembra 2010 ne bo, ampak se začneta strani znova pogajati o novem datumu odprave nesorazmerij.

Ščernjavič: Javna naročila so zlata jama varčevanja
Drago Ščernjavič, sekretar republiškega odbora Sindikata državnih organov, pa meni, da bi morala vlada varčevati pri drugih stvareh. "Vlada išče na napačnem koncu neke rezerve in prihranke," meni Ščernjavič in kot mogoča področja izpostavlja javna naročila, "ki so zlata jama za varčevanje", avtorske honorarje, ki "gredo po podatkih Ajpesa v desetine milijonov", in sivo ekonomijo, ki je vir neobdačenih dohodkov.

Pavlinič Krebsova je Ščernjaviču pritrdila, a je poudarila, da vlada v 40 dneh svojega delovanja še ni mogla odpraviti vseh pomanjkljivosti v sistemu javnega naročanja, prihranke pa nujno potrebuje prav zdaj.

Virant kritizira pristop, ne vsebine
Nekdanji minister Gregor Virant se strinja, da je v državni upravi še veliko rezerv. Kot primer je omenil ponovitev Darsovega razpisa za predor Markovec, kjer je država prihranila 30 milijonov evrov. Virant meni, da bi se dalo varčevati tudi na področju paradržavnega sektorja, v javnih podjetjih in podjetjih v državni lasti.

Strinja se tudi z s tem, da bodo morali del krize nositi javni uslužbenci, saj junija ob podpisu kolektivne pogodbe niso mogli vedeti, kaj bo v prihodnosti. "Tu je ekonomska stroka odpovedala. Napovedi ekonomistov so bile popolnoma drugačne," je dejal Virant. Ta vladi ne očita predlaganih ukrepov, a je prepričan, da njen pristop do sindikatov ni pravi. "Pogajati se je treba znati," je dejal Virant in dodal, da je vlada s tem, da je sindikate razjezila še pred začetkom pogajanj, ravnala diletantsko. Kot veliko napako je označil tudi izjavo premierja Boruta Pahorja, da prav vsi ukrepi morda ne bodo usklajeni s sindikati. Poudaril je, da se lahko stvari, zapisane v kolektivni pogodbi, spreminjajo le s podpisom nove.

Enim manj, drugim več?
Virant je kritiziral tudi napoved sprememb na področju visokega šolstva in sodstva. Zdi se mu nesprejemljivo, da vlada hkrati visokemu šolstvu ponuja izstop iz plačnega sistema, sodnikom pa višji fiksni del plač.

Odpuščanja: 6.000 ali 350 delavcev javnega sektorja?
Irma Pavlinič Krebs je zavrnila trditve, da naj bi vlada načrtovala odpustitev 6.000 delavcev javnega sektorja, in dejala, da nameravajo kadrovski načrt zmanjšati za dva odstotka, kar pomeni 350 delavcev v ožjem krogu javne uprave. Po vladnih izračunih naj bi zmanjšanje dosegli z naravnim odlivom in vzpostavitvijo internega trga dela.

Tudi Gregor Virant meni, da je ukrep zmanjševanja števila zaposlenih pravi, vendar pa meni, da se ne bi smeli osredotočiti le na javno upravo, ampak na ves, štirikrat večji javni sektor. Drago Ščernjavič pa je opozoril na drugo stran zaposlovanja, in sicer na pomanjkanje delavcev v zaporih in na obrambnem ministrstvu. "Spreminjajo se zakoni, prihaja do novih nalog, obseg dela se povečuje, število ljudi pa marsikje stagnira," je dejal Ščernjavič.

A. K. K.