"Tako pri Zoranu Jankoviću kot pri Janezu Janši je šlo za večkratno sistematično kršitev zakonov proti korupciji in integriteti ter za razpolaganje z nepojasnjenimi viri premoženja," je po objavi poročila novinarjem dejal predsednik komisije Goran Klemenčič.
Za TV Dnevnik pa je Klemenčič dejal, da se bojijo, da bodo morali o tem odločati drugi pristojni organi in se ne bo nič zgodilo.''Pristojni organ je že odločil. Zavedamo se, da lahko to povzroči politično krizo, vendar zanjo nismo krivi mi ampak tisti, ki so zakon sistematično kršili,'' je sklenil.
"Ne gre samo za vprašanje kazenske, davčne ali kakšne druge odgovornosti. Slovenija ima žal takšen protikorupcijski okvir, ki je na področju nadzora nad premoženjskim stanjem eden najslabših v Evropi. Na to nas zadnja leta opozarjajo poročila tako OECD-ja kot Svetovne banke, ki ima na spletni strani čudovito primerjalno analizo nadzora nad premoženjskim stanjem: naš je eden redkih, kjer tovrstnih sankcij za to kršitev tako rekoč ni," je opozoril Klemenčič.
Predsednik KPK-ja je ponosen na to, kar so njegovi sodelavci naredili, obenem pa "je ob ugotovitvah kot državljan žalosten". Sam sicer pričakuje tako diskreditacijo postopka kot tudi članov komisije, ob čemer pa pravi: "Ali nas vse skupaj zaprejo ali pa ti zavezanci sprejmejo odgovornost, sicer KPK nima razlogov za obstoj."
V zvezi z ravnanji Zorana Jankovića in Janeza Janše je pojasnil, da sta se oba odzivala na vabila za zaslišanja in dodatna pojasnila, a so bila ta "izmikajoča, nepopolna, v delih pa preverljivo lažna". V delih, v katerih ugotovljene kršitve predstavljajo sum kaznivih dejanj, bo KPK predal pristojnim organom.
Janša: Moje premoženje je v skladu z mojimi dohodki v 30 letih dela
Janez Janša se je na Twitterju na poročilo KPK-ja odzval z besedami: "Neresno. KPK pri prodaji upošteva podatke GURS, pri nakupu pa tržno ceno." Pozneje pa je še zapisal: "Vse moje premoženje je popolnoma v skladu z mojimi dohodki v 30 letih dela."
"KPK je ena redkih državnih inštitucij, ki ne komunicira prek Twitterja", pa je komentar predsednika vlade na tiskovni konferenci okrcal Klemenčič.
Pri Zoranu Jankoviću (Pozitivna Slovenija) je KPK ugotovil sistematično in večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, vrednostnimi papirji in o spremembah/povečanju finančnih sredstev na bančnih računih (v vrednosti prek 2,4 milijona evrov)
Poleg tega je komisija ugotovila, da je del finančnih prilivov (208.000 evrov) v štirih mesecih v leta 2011 prispel na osebni bančni račun zavezanca iz naslova verižnih transakcij, ki imajo svoj začetek v podjetju, ki posluje z Mestno občino Ljubljana. "Ta sredstva niso samo neprijavljena komisiji, ampak so tudi izrazito obremenjena s korupcijskimi tveganji, tveganji za nedovoljeno lobiranje, nasprotje interesov v najširšem smislu in sumi zlorabe položaja."
Premoženje se je Janši nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov
Tudi pri Janezu Janši (SDS) je komisija ugotovila večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin, lastništva premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev. KPK še ugotavlja, da se je premoženje zavezancu – glede na ugotovljene uradne vire dohodkov in premoženja – v nadzorovanem obdobju nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov.
"Komisija je tudi ugotovila, da je zavezanec v nadzorovanem obdobju kot obliko sofinanciranja nakupa nepremičnine od zasebnega podjetja s pravnim poslom na škodo tega podjetja pridobil premoženjsko korist v višini cca. 100.000 evrov, pri čemer je bil posel po ugotovitvah komisije obremenjen z izrazitimi korupcijskimi tveganji in sumi zlorabe položaja," so še zapisali v sporočilu za javnost.
Janša in Janković večkrat kršila zakon, pojasnila pa nista
KPK v zaključnem poročilu na koncu pravi, da je nadzor nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank pokazal, da sta dva izmed zavezancev - Janez Janša in Zoran Janković - "v obravnavanem obdobju med opravljanjem funkcije večkrat kršila zakon", ker komisiji nista sporočala (ali pa vsak ne v zakonitem roku) podatkov o svojem premoženjskem stanju oziroma spremembah premoženjskega stanja. "Noben od zavezancev za te opustitve komisiji ni podal razumljivega in sprejemljivega odgovora. V obeh primerih je komisija ugotovila ponavljajoče kršenje zakona," piše v poročilu.
Pri obeh zavezancih je bilo ugotovljeno razpolaganje z večjimi vsotami gotovine neznanega izvora. "O gotovini zavezanca komisiji nista poročala, niti na poziv komisije s pričakovano prepričljivostjo nista odpravila dvoma v zakonitost in transparentnost pridobitve teh sredstev," med drugim piše v poročilu.
KPK nima možnosti ukrepati ...
Komisija ob tem poudarja, da "v primeru predsednika vlade in SDS Ivana Janeza Janše ter župana MOL in predsednika PS Zorana Jankovića nima zakonskih možnosti zahtevati njuno razrešitev z javnih funkcij".
... zato opozarja na nujnost sprememb
Kot neodvisna državna institucija, ki je »skrbnica« Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, katerega poslanstvo je »krepitev delovanja pravne države, integritete in transparentnosti, preprečevanje korupcije in odpravljanje nasprotja interesov« (1. člen ZIntPK), zato komisija resno opozarja, da je nujno treba sprejeti mednarodno primerljiv in učinkovit zakonodajni okvir, na podlagi katerega bo mogoče v primeru tovrstnih ponavljajočih in dalj časa trajajočih kršitev protikorupcijske zakonodaje uveljaviti konkretne in sorazmerne sankcije ter neposredno (politično) odgovornost nosilcev javnih funkcij, še poudarjajo.
Komisija je v poročilu ugotovila tudi, da Karl Erjavec, Ljudmila Novak, Gregor Virant in Radovan Žerjav niso kršili zakona glede obveznosti poročanja komisiji, prav tako ni komisija odkrila "neskladnosti med vrednostmi ugotovljenega dejanskega premoženja, ki je osnova za odmero davčnih obveznosti in prijavljenega premoženja, oziroma nesorazmernega povečanja premoženja na območju Republike Slovenije v času opravljanja njihovih javnih funkcij".
"V ustavni demokraciji in pravni državi lahko visok javni funkcionar razpolaga zgolj s premoženjem znanega izvora oziroma s sredstvi za zasebno potrošnjo, ki so razvidna iz uradno preverljivih virov oziroma so pridobljena na transparenten način in z dovoljenimi ter zakonitimi pravnimi posli. Vsako razhajanje je zavezanec dolžan celovito in razumljivo pojasniti.
To prvenstveno ni vprašanje pravnih nians protikorupcijske, davčne ali kazenske zakonodaje. Je mnogo več. Je odnos družbe do vprašanja, komu zaupa upravljanje z državo ali samoupravno lokalno skupnostjo, odnos do integritete javnih funkcij, ki ne smejo biti last posameznikov, odnos do javnega interesa in nacionalne integritete; in je navsezadnje temeljno vprašanje, ali kot družba sprejemamo posameznike na javnih funkcijah, če ti ne spoštujejo, kršijo ali ignorirajo zakone in institucije svoje lastne države. Premoženje, življenjski slog in način pridobivanja premoženja ter porabe premoženja oseb, ki imajo neposreden vpliv na oblikovanje politik, delovanje in izvrševanje oblasti, ne more in ne sme biti obremenjeno s korupcijskimi tveganji, nepojasnjenimi ali dvomljivimi viri premoženja.
V nasprotnem primeru se v družbi poleg nezaupanja v poštenost utemeljuje in utrjuje tudi prepričanje o dejanskem obstoju dvojnih meril, ki veljajo za določene elite na eni strani ter preostale državljane na drugi strani, kar seveda ni in ne more biti lastno vladavini prava in pravni državi, kakršna bi naj po ustavi Slovenija bila.
Če družba ali njene institucije pred tem mižijo (in v Sloveniji se to prevečkrat dogaja), besede, zapisane v ustavi, kot so »pravna«, »socialna« in »demokratična« država, nimajo vrednosti."
Vir: Zaključno poročilo KPK-ja
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje