Država je vzpostavila vse zakonske podlage, v skladu s katerimi morajo zdaj družbe za ravnanje z odpadno embalažo izpolnjevati svoje obveznosti prevzemanja teh odpadkov. Vseeno se komunalna odpadna embalaža tudi letos kopiči pri komunalnih podjetjih, kažejo podatki. V skladiščih komunal je tako v prvem polletju ostalo neprevzete skoraj 20 odstotkov embalaže oz. več kot 9200 ton.

"Kot posledica nerednega prevzema embalaže se ta še naprej kopiči v skladiščih komunalnih podjetij in predstavlja nepotrebno zdravstveno, sanitarno in požarno tveganje," je opozoril direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS-ju Sebastijan Zupanc. "V teh vročih dneh je smrad ob skladiščih embalaže neznosen," je dodal. Nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo od komunalnih podjetij zahtevajo tudi dokazila o zapolnjenosti več kot 80 odstotkov skladiščnih kapacitet, češ da bodo šele po zapolnjenosti skladišč prevzele svoj delež embalaže.

S spornimi praksami je seznanjen inšpektorat za okolje in prostor, ki je po neuradnih podatkih tudi že ukrepal z izrekom opominov. "Vendar vedno iste družbe za ravnanje z odpadno embalažo tovrstno prakso nadaljujejo," opozarja Zupanc. V Zbornici komunalnega gospodarstva takega ravnanja ne razumejo. "Jasno je namreč, da je mogoče doseči višjo reciklabilnost materialov pri sveži embalaži, če se v njej zaredijo ščurki, pa jo je treba v celoti sežgati," pojasnjuje Zupanc.

"Družbe za ravnanje z odpadno embalažo bi morale svoje pomembno poslanstvo izpolnjevati redno, tekoče in kontinuirano. Prav s tem namenom jim je država podelila ustrezna dovoljenja, brez katerih ne bi mogla izvajati dejavnosti. S takim načinom dela okoljskih ciljev, ki nam jih narekuje EU, ne bo mogoče doseči," je dodal.

"Ali res ne znamo vzpostaviti sistema, ki bi deloval?"

Delujoč sistem ravnanja s komunalno odpadno embalažo bi moralo po mnenju zbornice zagotoviti okoljsko ministrstvo. Se pa tudi sprašujejo, ali bo država še naprej namenjala milijone evrov za interventne ukrepe, ki so potrebni zaradi nedelovanja sistema. "Ali res ne znamo vzpostaviti sistema, ki bi deloval," se je še vprašal Zupanc.

Koliko komunalne odpadne embalaže mora prevzeti posamična družba za ravnanje z embalažo – teh je šest –, s sklepom določi država. Podatki kažejo, da je v prvem polletju najmanjši delež glede na določeno obveznost prevzela družba Interseroh, nekaj več kot 56 odstotkov. Dobrih 72 odstotkov obveznosti je prevzel Dinos, Surovina in Recikel sta pri okoli 85 odstotkih. Slopak svoje obveznosti tako rekoč izpolnjuje, Embakom pa presega.

Sicer v zbornici komunalnega gospodarstva opozarjajo, da Embakom pri sedmih izvajalcih javne službe v polletju sploh ni prevzemal mešane komunalne odpadne embalaže, pri 18 pa je prevzel več kot 150 odstotkov svojega tržnega deleža. Interseroh embalaže sploh ni prevzemal pri enem izvajalcu javne službe, pri drugem pa je prevzel 270 odstotkov svojega tržnega deleža. Preostale družbe za ravnanje s komunalno embalažo so to prevzemale pri vseh izvajalcih javne službe, vendar premalo.

Podjetja se izogibajo svojim dolžnostim

Lani je pri komunalnih podjetjih ostajala okoli polovica komunalne odpadne embalaže. Razlog je bila neurejena zakonodaja, za odvoz pa je morala zato poskrbeti – in ga tudi plačati – država. Mesečno je to stalo okoli milijon evrov.

Z novelo zakona o varstvu okolja iz lanskega leta in novo embalažno uredbo dvomov ni več – družbe za ravnanje z odpadno embalažo so dolžne prevzeti vso odpadno embalažo, je še junija v pogovoru za STA poudaril okoljski minister Andrej Vizjak. A je priznal, da se kljub temu zatika, saj se poskušajo podjetja še naprej izogibati svojim dolžnostim. Da bi to odpravili, so na ministrstvu stavili na zlasti okrepljen inšpekcijski nadzor.