Po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije bo koronavirusna različica delta v Evropi prevladovala že prihodnji mesec, najboljša zaščita pa je cepljenje. Zaradi ponovnega porasta okužb so predsednik republike Borut Pahor, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Hans Kluge in minister za zdravje Janez Poklukar poudarili pomembnost cepljenja.

Sorodna novica Največ okužb med mladimi, nadzori nad njihovimi karantenami prednostni

Poklukar je pojasnil, da je različica delta covida-19 v Sloveniji v zadnjem tednu pomembno porasla, saj so v tem obdobju odkrili 66 takšnih primerov. "Vsi bomo morali prispevati, da bo tudi jesen lepa," je poudaril. Dodal je, da je cepljenje poleg pitne vode najpomembnejši javnozdravstveni ukrep.

Kot je še poudaril, je celoten zdravstveni sistem v Sloveniji med epidemijo pokazal, da se je sposoben odzivati na krize. "Še posebej je treba izpostaviti njegovo organizacijo in koordinacijo, ki sta bili izvedeni v času epidemije," je pojasnil. Ob tem je poudaril, da je epidemija kljub temu pokazala, da Slovenija, EU in ves svet za stabilnejšo prihodnost potrebujejo odpornejše zdravstvene sisteme.

Pohvalil je slovenski zdravstveni sistem kot celoto in njegovo spopadanje z epidemijo, še posebej mobilne cepilne enote. Slovenski vladi je čestital za zelo vključujočo kampanjo za cepljenje, ki je po njegovih besedah vključila tudi najbolj ranljive družbene skupine.

Kluge: Do konca avgusta bo različica delta v tem prostoru prevladovala

Kluge pa je opozoril, da so po enajsttedenskem obdobju upadanja okužb v panevropskem prostoru te znova začele naraščati. Kot razloge za ponoven porast je navedel virusno različico delta, ki se hitro širi, sproščanje zaščitnih ukrepov in prepočasno napredovanje s cepljenjem. "Do konca avgusta bo različica delta v tem prostoru prevladovala," je napovedal. "Zdaj smo prišli do kritičnega trenutka, kjer se moramo učiti iz izkušenj in spoznanj iz lanskega leta. Na voljo imamo zgolj majhno priložnost, da se izognemo ponovnemu poslabšanju situacije," je poudaril. Spomnil je, da je razlika med prejšnjim in letošnjim letom velika, saj je letos na voljo več zelo dobrih cepiv, s katerimi se da ustaviti pandemijo. "Po navadi razvoj cepiva traja od pet do deset let, tokrat pa smo zgolj v enem letu uspeli zagotoviti več kakovostnih cepiv," je pojasnil. Dodal je, da se je pri tem Evropska unija kot celota odlično odrezala s skupnim nabavnim sistemom cepiv.

Sorodna novica Katere države uvajajo obvezno cepljenje in za koga

Zahvala vsem zdravstvenim delavcem v Sloveniji

V imenu WHO-ja se je zahvalil tudi vsem zdravstvenim delavcem tako v Sloveniji kot v Evropi, njihov prispevek k obvladovanju pandemije pa je označil za herojsko delo. Ob tem je dodal, da je cepljenje zdravstvenih delavcev glavna prioriteta, saj se lahko le tako pandemija tudi prekine. "Cepljenje zdravstvenih delavcev ima tri cilje. Zaščititi njih same, njihove paciente in njihove ljubljene ter preprečitev preobremenitve zdravstvenih sistemov," je pojasnil. "Tudi sam sem pred kratkim prejel drugi odmerek cepiva. Cepiva so varna in cepiva rešujejo življenja," je dodal.

Pohvalil je slovenski zdravstveni sistem kot celoto in njegovo spopadanje z epidemijo, še posebej mobilne cepilne enote. Slovenski vladi je čestital za zelo vključujočo kampanjo za cepljenje, ki je po njegovih besedah vključila tudi najranljivejše družbene skupine.

Kluge: Prosim, cepite se

Nekaj dodatnih pojasnil je Kluge podal za Odmeve, kjer ga je spraševal voditelj Igor E. Bergant. So se nekatere države začele prehitro odpirati? Imamo vse okoliščine za novo hitro širjenje virusa, je odgovoril Kluge: indijsko oziroma delta različico, ki je bolj kužna, odpravljanje ukrepov po državah in ne dovolj hitro cepljenje po evropskih državah. Smo na kritični točki in morali bi ravnati na podlagi lekcij prejšnjega leta, je poudaril. "Moj nasvet je, da ko vas povabijo na cepljenje, se, prosim, cepite. Cepivo je edino orodje, ki ga imamo, ki stre virus, ne da bi strlo ljudi. Lani so bile države zaprte. To je strlo virus, a je strlo tudi ljudi."

Bergant ga je povprašal, kakšno je stališče WHO-ja do obveznega cepljenja – je to lahko rešitev? "WHO načeloma ne zagovarja obveznega cepljenja. Izjema je na primer rumena mrzlica pri odraslih. Najprej moramo izčrpati vsa druga sredstva. Ljudem moramo razumljivo predstaviti podatke, vključiti moramo skupnosti in jim dati moč. Poskušati moramo razumeti, zakaj so zadržani tudi nekateri zdravstveni delavci." Te je pozval, naj bodo zgled ljudem.

Video: Celoten pogovor

Pahor: Nismo več nebogljeni

Tudi Pahor je pozval k cepljenju in opozoril, da je epidemijo mogoče obvladati. "Vemo, kako omejiti širitev okužb, in imamo cepivo. Nismo več nebogljeni in ni nam več treba živeti od upanja, da ne bo hudo. Odločitev je v naših rokah. S cepljenjem čim več ljudi lahko premagamo to nevarnost za javno zdravje in z brezskrbnostjo gledamo v jesen," je pojasnil.

"Pred boleznijo se ne moremo skriti, lahko izberemo le med njo in cepljenjem," je opozoril. Poudaril je, da imamo s cepljenjem dvajsetkrat manjšo možnost za težji potek bolezni in okoli petdesetkrat manjšo možnost za smrt. "Prosim, da drug drugega spodbujamo pri premagovanju strahu in predsodkov pred cepljenjem ter se cepimo v največjem možnem številu," je povedal.

Kluge se je srečal tudi z Zorčičem

Regionalnega direktorja WHO-ja za Evropo sta sprejela tudi predsednik DZ-ja Igor Zorčič in predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo Anja Bah Žibert. Pandemija koronavirusne bolezni 19 se je izkazala za globalni in hkrati lokalni izziv, zato potrebujemo lokalne rešitve, je povedal Kluge in ocenil, da "meje med državami ne bodo preprečile širjenja virusa, zato je treba upoštevati vse preventivne ukrepe".

Zorčič je delil stališče, da je cepljenje izjemno pomembno za učinkovito spopadanje z epidemijo in opozoril, da je treba zagotavljati zadostne količine cepiva. Sogovornika je seznanil z aktualno situacijo v državi, kjer je, tako Zorčič, prisotno nezaupanje v učinkovitost cepljenja. Bah Žibert je ob tem poudarila, da so med nasprotniki cepljenja v Sloveniji ljudje vseh generacij.

Zorčič je še dodal, da podpira širše sodelovanje nacionalnih parlamentov pri krepitvi zaupanja v cepljenje. Slovenija bo med predsedovanjem Svetu EU-ja organizirala več srečanj, na katerih bo med drugim priložnost, da predstavniki parlamentov sprejmejo skupne dogovore in zaveze o učinkovitem spopadanju s pandemijo, so sporočili iz DZ-ja.