Matura je letos še edini pogoj in merilo za vpis na večino visokošolskih študijskih programov, že prihodnje leto pa bi bilo lahko drugače - kot dodatno merilo za vpis bi se na več fakultetah upošteval tudi test nadarjenosti ali sposobnosti.

Z uvajanjem kombiniranih pogojev za vpis, kot jih zdaj poznajo le nekatere fakultete (umetniške akademije, fakulteta za arhitekturo ipd.), se strinja tudi rektor Univerze v Ljubljani Radovan Stanislav Pejovnik. Ta poudarja, da veljavna zakonodaja zdaj omogoča, da so dijaki izbrani na določeno fakulteto glede na uspeh na maturi oziroma v srednji šoli. Določbi iz zakona o visokem šolstvu pa dovoljujeta, da lahko fakultete v študijskih programih določijo kot pogoj za vpis tudi posebno nadarjenost oziroma psihofizične sposobnosti.

Pejovnik: Nekdo, ki ne prenese pogleda na kri, ne more biti zdravnik
Test se potem upošteva kombinirano z maturo, in sicer v razmerju, ki ga opredeljuje program. V večini primerov test predstavlja manjši delež točk, kar pomeni, da večinski delež točk dijak dobi iz mature, torej iz predhodnega uspeha na srednji šoli. "Test je v veliki meri namenjen predvsem temu, da fakultete izločijo iz izbirnega sistema tiste, ki se v nobenem primeru ne pokažejo primerni za določen poklic," poudarja Pejovnik in ponazarja, da nekdo, ki, denimo, ne prenese pogleda na kri, ne more biti zdravnik. S takšnim dodatkom matura še vedno obdrži glavni del pri izbiri, dijaki pa so vsaj delno seznanjeni s tem, kaj morajo za uspešen študij znati ali obvladati.

Turk: Fakultete živijo v iluziji, da več študentov pomeni več denarja
Minister Žiga Turk meni, da fakultete te možnosti ne izkoriščajo dovolj, ker še vedno živijo v neki iluziji, da bodo dobile več denarja, če bodo vpisale več študentov. To sicer ne drži, a se še vedno tako vedejo, pravi minister. Spremembe bodo uvedli kmalu, napoveduje Turk: "Letos je prepozno, do prihodnjega šolskega leta bi radi to svobodo dali ne samo umetniškim oziroma športno obarvanim študijem, ki jo že imajo, ampak vsem fakultetam." Hkrati bodo zmanjšali tudi stroške za maturo, je še prepričan.

Pejovnik pa opozarja, da je taka rešitev mogoča samo v nekem natančno določenem časovnem obdobju. Večina dijakov namreč izbere maturitetne predmete, ki so prav tako lahko izbirno merilo za uspeh že v tretjem letniku srednje šole. Če bi zdaj začeli reakreditacijo programov in dodatno vpeljali test, morata miniti najmanj dve leti, pravi Pejovnik, da se dijaki lahko primerno opredelijo za maturo.

Sprejemnim izpitom Pejovnik ni naklonjen
Kot drugo možnost nekateri ponujajo sprejemne izpite kot izbirno merilo. Sprejemni izpit potem nadomesti maturo kot merilo za določanje vpisa. Dijaki opravijo sprejemne izpite in na podlagi rezultatov je dijak izbran na fakulteto ali zavrnjen. Zato takšnemu sprejemnemu izpitu ni naklonjen, ker meni, da je naša matura dobra, da mora tudi v prihodnje v visoki meri predstavljati izločitveno merilo in da so testi torej samo pomožno sredstvo, da se dijak ne vpiše v neki študijski program, ki mu potem ni všeč. A izguba enega leta je po njegovem mnenju nepotrebna in v večini primerov hud stres za otroke in starše.

Zato rektor ljubljanske univerze opozarja, da je treba besedo sprejemni izpit zelo skrbno uporabljati. "Prej omenjeni test ni sprejemni izpit, ampak le dodatno, pomožno izbirno merilo k maturi. Sprejemni izpit pa maturo lahko zamenja v celoti," je dejal.