Kandidat za ustavnega sodnika, profesor na pravni fakulteti v Mariboru Rajko Knez, je opravil javno predstavitev v predsedniški palači. Izpostavil je dejstvo, da je Slovenija doslej prejela že okoli 340 obsodilnih sodb na Evropskem sodišču za človekove pravice, kar je po številu sodb na prebivalca veliko. Ta številka je toliko večja zaradi številnosti sodb glede izbrisanih, je dodal, a ob tem poudaril, da take "doktrinarne" rešitve služijo kot smer uporabe domačega prava. Domače pravo namreč ni otok, popolnoma neodvisen od drugega, ampak je zelo vpet v mednarodna pravila.

Odločbe ustavnega sodišča je vedno rad prebiral in med njimi ter sodbami rednih sodišč včasih našel velike razlike. Poudaril je, da ustavno sodišče ne gleda na interese strank, ampak na interese prava. To zagotavlja strokovnost odločitve, za kar si je, tako Knez, tudi sam vedno prizadeval.

(Ne)izvrševanje ustavnih odločb
Na vprašanje, ali je Slovenija v "neki ustavni krizi izvrševanja ustavnih odločb", je odgovoril, da sicer ne moremo govoriti o krizi, "je pa nekaj ustavnih odločb odprtih že lep čas". Zakonodajna in izvršna veja oblasti bi te odločbe zagotovo morali izvršiti, je dejal.

Komentiranje dela ustavnega sodišča
Glede politike in njenega komentiranja mnenj ustavnega sodišča Knez meni, da med postopkom politik sicer lahko komentira neko zadevo, "glavno pa je, da se jih spoštuje". Poudaril je sicer, da je slovenski pravni sistem izredno mlad ter da nimamo take pravne kulture kot kake starejše države. "Smo v razvoju. 'Črne pike', ki smo jih naredili v začetnem obdobju Slovenije, so problemi, ki jih neke tradicionalno izoblikovane pravne skupnosti nimajo. Pri takih vprašanjih je treba ustavnemu sodišču dati primat, da usmerja," je dejal Knez in ob tem poudaril, da je prav zaradi tega pri komentiranju dela ustavnega sodišča na mestu "prava mera".

Dezintegracija EU-ja in naše pravo
V svojem nastopu se je večkrat dotaknil Evropske unije. Opozoril je: "Vstopamo v obdobje dezintegracije, države se umikajo iz EU-ja, ne želijo več biti članice evropskega sodišča za človekove pravice ... Ta proces je za EU nevaren. To je eden večjih izzivov."

Varuh reda ali akter sprememb?
Dotaknil se je ponedeljkove izjave kandidata za ustavnega sodnika Mateja Accetta, da ustavno sodišče ne sme biti akter družbenih sprememb, ampak "zgolj dosledni varuh ustavnega reda". Kot je dejal, je ob tej izjavi "zastrigel z ušesi". Pravo namreč jemlje kot "kulturno-socialni fenomen, pravo soustvarja družbo, čeprav izredno počasi". "Če ustavno sodišče posega v doumevanje prava, če postavlja okvire, mislim, da posega tudi v kulturni fenomen. Je pa to vedno res zgolj na dolgi rok, ko se neka doktrinarna odločitev zasidra v generacije," je dejal.

Mladi in evropske vrednote
Kot pravi, pri mladem rodu pogreša neki odnos, tudi do vrednot EU-ja: "Pri mlajših generacijah pogrešam zavedanje o vrednotah miru, prostega gibanja, ki nam jih je v 50. letih prejšnjega stoletja, na pragu nove velike vojne, dala Evropska unija." Kot je dejal Knez, sam verjame v EU: "To je sistem, ki še danes čudovito deluje, težava je v tem, da smo se iz enotnega gospodarskega trga premaknili na politično združevanje. A dokler bomo videli ekonomski interes v združevanju Evrope, tako dolgo bo živela Evropska unija," je prepričan.

Knez je v igro za ustavnega sodnika prišel kot t. i. zunanji kandidat, ki ga lahko predlaga predsednik republike. Kot je pojasnil na predstavitvi, se sam nikoli ne bi prijavil, ker pač "ni tak". Priznal je, da se je že kdaj poigraval s to mislijo, a bolj za čas pred upokojitvijo.
Jaklič: Akademiki moramo opozarjati
Kandidat za ustavnega sodnika, predavatelj na ameriški univerzi Harvard, Klemen Jaklič, je danes spregovoril tudi o svojih preteklih javnih komentarjih sodnih postopkov. Poudaril je, da je naloga vsakega akademskega ustavnega pravnika, da opozarja na kršitve človekovih pravic, ter poudaril, da nikoli ni bil član kake politične stranke.
"Nikoli nisem bil član nobene politične stranke, nikoli nisem delal za nobeno stranko, nisem pisal strankarskih programov, nisem bil osebni prijatelj kakega strankarskega veljaka. Sem pa na glas povedal, če je v kakem postopku šlo za kršitve s področja človekovih pravic. Oddaljenost od Slovenije mi je to omogočala," je izjavil. Ob tem je opozoril, da so v nasprotju z njim nekateri drugi kandidati za mesta, za katera se je potegoval tudi sam, dejansko bili člani strank ali v dolgoletnem prijateljstvu s strankarskimi veljaki.

Jaklič je poudaril, da si ne dovoli kakršnih koli pritiskov politike. "To ni vprašanje zame, to je vprašanje za politike," je odgovoril na novinarsko vprašanje, ali ga moti, da je v javnosti označen kot kandidat SDS-a.

Podpora uglednih profesorjev s Harvarda
Na novinarsko vprašanje, ali bi ga v ZDA obravnavali kot liberalca ali konservativca, je dejal, da sam "ne bi lepil nalepk nase". Ni namreč zavezan nobeni nalepki. Glede na podporo uglednih profesorjev s Harvarda, "ki so bolj levo liberalni, bi rekel, da bi me ameriška javnost označila za liberalnega sodnika". Dodal je še, da v ZDA nikoli ni delal s konservativci.

"Kot pravnik s področja človekovih pravic sem bil glasen pri kršitvah in zaradi kršitev človekovih pravic. To je imanentna dolžnost pravnikov iz akademske sfere, sploh če so s področja prava človekovih pravic. Na njih je, da opozarjajo na kršitve, da so učinkoviti psi čuvaji zoper kršitve ali potencialne kršitve. Za akademske pravnike velja nasprotno kot za sodnike, za katere velja, da se morajo vzdržati sodb v zadevah, ki jih sodijo ali bi jih lahko sodili," je dejal.

Tako Jaklič ni želel komentirati nekaterih konkretnih sodnih zadev. Pojasnil je, da je "v vicah" postopka imenovanja za ustavnega sodnika, zato se želi že obnašati kot sodnik in se bo komentarjev vzdržal. Na vprašanje, ali bo ukinil svoj twitterski račun, svoja mnenja je namreč objavljal prav tam, pa je dejal, da se bo o tem še odločil.

Za več vsebinskih odločb
Jaklič pravi, da ustavno sodišče "prevečkrat odloča proceduralno namesto vsebinsko in zato kak primeru uide". Verjame, da bo lahko s svojim širokim poznavanjem ustavnega prava veliko prispeval k temu, da bodo odločitve ustavnega sodišča še bolj utemeljene, kot so bile do zdaj.

Glede komentiranja odločitev sodišča je Jaklič mnenja, da "politika skuša sicer relativizirati ustavno sodišče, kadar ji kake odločitve niso všeč". "Če se ne spoštuje relativno normalne odločitve, je to katastrofa za državo. Ko pa gre za odločitve, ki so v nasprotju z 200-letno tradicijo ustavnega prava na zahodu, pa je dolžnost vseh, tudi državljanov in politike, da o tem govorijo in se temu zoperstavijo," je dejal.

Dozdajšnje delo ustavnega sodišča je sicer po oceni Jakliča "ena najsvetlejših točk v zgodovini države".

Migracije in človekove pravice
Dotaknil se je tudi v zadnjem času pogosto aktualnega vprašanja migracij in človekovih pravic. "Moje stališče je precej jasno. Tu gre za klasično vprašanje trka dveh pravic, pravic migrantov ter vprašanje obstoja demokracije. Moj generalni pristop je, da je treba upoštevati oba. Ravno ustavno sodišče ter evropski sodišči v Strasbourgu ali Luksemburgu lahko ustavita ta vlak, odvisno od njihove vizije ter od tega, ali imajo dovolj glasov," je dejal.