Vlada bo po napovedih v četrtek predlog zakona o drugem tiru potrdila in ga po nujnem postopku poslala v obravnavo v DZ. Generalni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben je zatrdil, da je nujni postopek v DZ-ju ključen, ker želita vlada in ministrstvo za projekt pridobiti evropski denar.

Ob tem je poudaril pričakovanje koalicije, da pri projektu tesno sodeluje Luka Koper, "ki bo imela od projekta največje koristi". Predlog zakona namreč med viri za odplačevanje posojil med drugim predvideva takso na pretovor v Luki Koper, čemur pa v družbi ostro nasprotujejo, saj bi po predpostavkah v zakonu letos morali plačati 18 milijonov evrov.

Koalicija namerava znova v stik stopiti tudi s civilno iniciativo, saj si želijo, da bi tudi z njihovimi predlogi pomagali izboljšati projekt, je pojasnil Leben. Svet za civilni nadzor projekta drugi tir je namreč še pred ministrstvom pripravil svoj predlog zakona o drugem tiru.

"Delamo naprej s polno paro. Rezultati so tu - projekt smo z mrtve točke pripeljali do skorajšnje gradnje," je poudaril državni sekretar in napovedal, da se bodo pripravljalna dela za drugi tir po pričakovanjih začela še letos.
Področje je kot prioriteto izpostavil vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han. "Ključno je, da pohitimo, da se prijavimo na evropska sredstva," je dejal.

Reorganizacija centrov za socialno delo
Koalicijski vrh ni našel skupnega jezika glede reorganizacije centrov za socialno delo, ki ga pripravljajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pomisleke imajo v DeSUS-u, kjer pa pričakujejo nadaljnja usklajevanja. Vodja strankinih poslancev Franc Jurša, je dejal, da je zanje moteča organizacijska shema. V manjših občinah namreč že tako po njegovih besedah izgubljajo v javnem sektorju, od davčne uprave do inšpekcijskih služb in sodišč.

Spomnil je, da so že ob prvi interpelaciji ministrice za delo Anje Kopač Mrak opozorili, da je ključnega pomena politika v socialnih zavodih, v svetih zavodov in na direktorskih položajih. Tako je po njegovem mnenju tudi ključno, kako bodo v prihodnosti organizirani centri za socialno delo, ki da morajo biti blizu ljudem.
Za zdravstvo zmanjkalo časa
Za pogovor o zdravstveni reformi je tokrat zmanjkalo časa. Reforma je ena večjih prioritet vlade in najbolj perečih vprašanj. Po navedbah vodje poslanske skupine SMC-ja Simone Kustec Lipicer nadaljevali predvidoma v torek. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je tako na pogovor s partnerji čakala zaman.

Demografski sklad in pokojnine
V DeSUS-u so pričakovano izpostavili pripravo zakona o demografskem skladu. Po besedah Karla Erjavca imajo zagotovila, da bo šel predlog kmalu v parlamentarni postopek. 6. aprila ga bo obravnavala koalicija, zatem bo morda še kakšno usklajevanje, sledila pa bo obravnava na vladi in v DZ-ju, je povedal Erjavec ter ponovil, da je to za DeSUS eden ključnih projektov v tem mandatu.

Koalicija se nasploh mogla izogniti vprašanju položaja upokojencev, za katere po Erjavčevih navedbah v prihodnjem letu zakon o uravnoteženju javnih financ ne bo več veljal oz. bo veljalo zakonsko določeno usklajevanje pokojnin in regres za upokojence. V DeSUS-u želijo, da bi bil regres za vse upokojence letos izplačan najpozneje v juliju.

Druga vprašanja
SD je odprl tudi vprašanje položaja vojakov, ki bi morali imeti po njihovem mnenju enak status kot policisti. A danes koalicija o tem še ni podrobneje razpravljala, saj tudi ni bilo obrambne ministrice Andreje Katič.

Koalicija je po besedah Kustec Lipicerjeve govorila tudi o okoljski in prostorski zakonodaji ter se seznanila s stanjem na področju javnih financ.

"Danes se o volitvah nismo pogovarjali. Bili smo si enotni v tem, da bomo delali še naprej, tako kot do zdaj," je povedala Kustec Lipicerjeva.

Han pa je bil glede vprašanja o skupnih imenovalcih koalicije nekoliko v zadregi. Ljudje imajo po njegovih navedbah realne probleme, ki se jih rešuje z aktivnostjo vlade, sprejemanjem zakonodaje. "Upam, da bo ne glede na to, da je še eno do volitev, vsebina pred političnimi kalkulacijami," je dejal Han in ocenil, da pa so si verjetno pri tem vsi enotni.

Strankarski trojček umiril strasti
Torkov koalicijski je potekal v znamenju pogovorov o tem, kaj je še mogoče narediti do konca mandata, v ospredju pa je poleg drugega tira tudi iskanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga (SDH). Na sestanku so tako od finančnega ministrstva zahtevali pojasnila glede iskanja novih nadzornikov SDH-ja. Na ministrstvu namreč menijo, da je treba postopek v celoti ponoviti, koalicijski partnerji pa poudarjajo, da je treba nadzorni svet SDH-ja čim prej popolniti.

Vladni trojček, ki ga sestavljajo SMC, SD in DeSUS, je zadnje čase nekoliko umiril tone, in namerava mandat končati po redni poti. Koalicijski partnerji se strinjajo, da so izvedljivi vsi projekti, od zdravstvene reforme do reorganizacije centrov za socialno delo, saj je uresničitev odvisna od politične volje.

Erjavec in Židan: Koalicija ni ogrožena
Pred vrhom koalicije je prvak DeSUS-a Karl Erjavec povedal, da vlada po njegovem prepričanju lahko konča mandat, trenja v koaliciji pa je označil za popolnoma normalna.

Spregovoril je tudi o brexitu, za katerega je presodil, da ni dober ne za EU ne za Veliko Britanijo, a po njegovem mnenju brexit ne bo povzročil posebnih težav Slovencem v Londonu, minimalno pa naj bi vplival tudi na gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Veliko Britanijo. Dejal je še, da je na zunanje ministrstvo povabil britansko veleposlanico Sophie Honey, s katero se bosta srečala popoldne. "Tako bom iz neposrednega vira izvedel , kakšni so predlogi britanske premierke v zvezi z brexitom," je povedal Erjavec.

Tudi predsednik SD-ja Dejan Židan zagotavlja, da zaradi delovanja njihove stranke koalicija ni ogrožena. Sicer pa po mnenju SD-ja ni prav, da se leto dni pred volitvami že vzbuja način razmišljanja, ki spominja na predvolilno tekmo.

Židan je ponovil pričakovanja glede zdravstvene reforme in podpore reorganizaciji centrov za socialno delo, pričakuje tudi izpolnitev obljube, da se bo položaj vojakov izenačil s položajem policistov. Na podporo pa računa tudi pri zadevah, povezanih s slovenskim državnim gozdom.