Minister za zdravje Tomaž Gantar (DeSUS) je predsednici vlade Alenki Bratušek posredoval odstopno izjavo.

Ob težavah pri sprejemanju t. i. intervencijskega zakona je postalo jasno, da praktično nimamo možnosti z reformo zagotoviti dodatnih, nujno potrebnih sredstev za zdravstvo, ki mu že vrsto let namenjamo bistveno manj denarja od držav, s katerimi se radi primerjamo, je v odstopni izjavi zapisal Gantar. "V Sloveniji enostavno ni prave pripravljenosti, da bi zdravstveni sistem postal drugačen, bolj sodoben, bolj primerljiv z drugimi državami in verjetno tudi kar nekaj ljudi dobro živi na račun tega zdravstvenega sistema, ki je tak, kot je," je dejal Gantar na novinarski konferenci.

"Moja politična moč znotraj koalicije je bila absolutno premajhna," je dejal Gantar. Način odločanja pa je primerjal z vodenjem občine. "Če bi s takimi omejitvami vodil občino, potem ne bi enega pločnika naredili," je dejal.

Kje se bodo ljudje zdravili?
"Če smo z intervencijskim zakonom po večmesečnem koalicijskem usklajevanju zagotovili dodatnih 35 milijonov, pa smo jih obenem zdravstvu odvzeli najmanj 20 milijonov evrov z dvigom DDV, vsaj 5 mio. evrov z nepremičninskim davkom, 34 milijonov evrov bo izgubila zdravstvena blagajna (ali izvajalci) v letu 2014 zaradi med ministrom Virantom in sindikati dogovorjene poravnave," je zapisal Gantar in dodal, da ga s takšnim nadaljevanjem v resnici skrbi, kje se bodo naši državljani v prihodnje zdravili.

"Nepreklicno odstopam"
"Sam odgovornosti za vse to vsekakor ne morem prevzeti. V okviru koalicije nam ni uspelo opraviti nujne razprave na temo reševanja zdravstvenega sistema in tako mi ni uspelo prepričati vpletenih, da laična pričakovanja in hotenja ne vodijo k pravi in dolgoročni rešitvi težav v zdravstvu. In tudi to je zadosten razlog, da nepreklicno odstopam z mesta ministra za zdravje," je zapisal Gantar.

Različni pogledi koalicije
Ugotavlja, da so tudi znotraj sedanje vladne koalicije pogledi na sodobno, razvitim državam primerljivo ureditev zdravstva preveč različni, da bi takšno zakonodajo lahko sprejeli. "S svojim prvim predlogom Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se nanaša predvsem na organizacijo dela v zdravstvu, sem skušal najti kompromis, ki pa že sam po sebi ni predstavljal dovolj učinkovitih sprememb, s katerimi bi v celoti dosegli zastavljene cilje. Med najnujnejše ukrepe gotovo sodi avtonomija in z njo tesno povezana odgovornost vodenja javnih zavodov. Zagovarjam 100-odstotno lastništvo države, vendar bo nujno upoštevati načela korporativnega upravljanja sodobnih sistemov z jasno opredeljeno odgovornostjo in jasno ločitvijo med upravljanjem in nadzorom. Seveda gre za približevanje pravil vodenja gospodarskim družbam, kar pa še zdaleč ne pomeni privatizacije. Brez tega se upravljanje zavodov v ničemer ne bo spremenilo! Veliko oviro v smeri takšne rešitve predstavlja tudi zastarel in nesodoben Zakon o javnih zavodih, ki ga, mimogrede, tudi ni uspelo spremeniti nobenemu ministru za javno upravo v zadnjih letih."

Nestimulativni plačni sistem
Gantar dodaja, da skoraj nepremostljivo oviro na poti večje učinkovitosti zdravstva in celotnega javnega sektorja predstavlja tudi slab, nestimulativen plačni sistem po sprejetem Zakonu o javnih uslužbencih. "Javni uslužbenec je enako plačan, pa če opravi veliko ali zelo malo dela (koncesionar dobi plačilo zgolj in samo za tisto, kar opravi. Popoln nesmisel, ki ga je nujno odpraviti! Ukrep, ki bi rešil ta problem v okviru zdravstvene reforme, je lahko le za večino nesprejemljiv izstop zdravstvenih delavcev iz sistema javnih uslužbencev. Nepremostljiva ovira, ki je kot zdravstveni minister ne morem rešiti," je eden izmed razlogov za odstop utemljil Gantar.

SD in sindikati želijo onemogočiti koncesionarje
"Sem zagovornik javnega zdravstva, vendar menim, da je bitka mnogih politikov znotraj stranke SD, večine sindikatov, pa številnih civilnih gibanj, ki bi želeli koncesionarje z zakonom onemogočiti, prešla vse razumne meje. O tem vprašanju skupnega jezika znotraj te koalicije enostavno ni moč doseči!" ugotavlja Gantar.

Glede na vse probleme, s katerimi se spopadamo v zdravstvu, pri čemer je izpostavil korupcijo, je Gantar dejal, da še ni "slišal za primer, da bi se to dogajalo v kakšnem zasebnem zavodu".

Nasprotovanje SD-ja koncesionarstvu je označil za stališče, ki nima nobenega smisla. "Če bo nekdo vztrajal pri tem, se bo dogajalo to, kar se dogaja že vrsto let. Noben zakon ne bo sprejet," je dejal Gantar.

Obvladovanje naraščajočih stroškov v zdravstvu je ob gospodarski in finančni krizi, ki sta zajeli tudi večino držav EU-ja, postala ena poglavitnejših tem na mednarodnih zdravstvenih konferencah in srečanjih, ugotavlja Gantar. Prav vse države se spoprijemajo z enakimi problemi: s starajočim se prebivalstvom in s tem povečanimi potrebami ob naraščanju števila kroničnih nenalezljivih bolezni, z rastjo stroškov ob uvajanju novih tehnologij in z uporabo novih, učinkovitejših zdravil. "Bistvena razlika je, da smo v Sloveniji dočakali krizo povsem nepripravljeni, saj tudi v dobrih časih vlaganje v zdravstvo ni sledilo tedanji rasti BDP-ja. Zaradi nujnega varčevanja in vedno manj denarja v zdravstveni blagajni so se cene zdravstvenih storitev v zadnjih štirih letih bistveno znižale in s tem je bilo zdravstvo ob več kot 300 mio evrov. Tako naprej ne bo šlo!"

Varčevanje zaradi varčevanja
Varčevanje v preteklosti je bilo verjetno tudi razlog, da smo danes po številu zaposlenih v
zdravstvu za 25 odstotkov pod povprečjem EU-ja, po številu zdravnikov pa še bistveno nižje na lestvici, piše Gantar, ki mu vlade ni uspelo prepričati, da je nadaljnje omejevanje števila zaposlenih (predvsem zdravnikov) v zdravstvu dolgoročno škodljivo in da jih ne gre metati v isti koš z drugimi področji, kjer po številu zaposlenih daleč presegamo povprečje EU-ja. "Vse z namenom, da se bi lahko nekdo pohvalil, kako učinkovit je pri zniževanju števila javnih uslužbencev – pa naj stane, kolikor hoče," je kritičen Gantar.

Minister za zdravje nima osebja in sredstev za boj proti korupciji
Dodaja, da znotraj koalicije velja prepričanje, da lahko z odpravo korupcije, ki je v resnici velik problem zdravstva (in celotne države), rešimo finančne težave, ki vedno bolj ogrožajo nemoteno delovanje zdravstvenega sistema. "Seveda je kakršna koli korupcija nedopustna in prepričan sem, da marsikatera moja težava izvira tudi iz omejevanja močnega gradbenega lobija v zdravstvu. Vendar pa ministrstvo za zdravje enostavno nima ne usposobljenega osebja in ne sredstev, da bi se lahko učinkovito borilo proti korupciji – to vprašanje je prvenstveno v pristojnosti drugih služb in drugega vladnega resorja," je še zapisal Gantar v izjavi, ki jo je posredoval predsednici vlade.

Lobiji so, vendar ...
Gantar se je obregnil tudi ob različne lobije, ki vplivajo na stroške zdravstvenega sistema. "Veste, da sem jim praktično od prvega dne nekako na poti. Že takoj ob začetku prvega mandata sem zaustavil razpise, vredne 70 milijonov," je dejal. Gantar je sicer še povedal, da zaradi svojega dela ni prejel nikakršnih groženj. Ob tem je pojasnil, da konkretnih imen ne more razkriti, saj tega ne more storiti brez dokazov in na podlagi govoric.

Gradbeni prihodki z naslova gradenj v zdravstvo so bili "enormni". Za gradnjo onkološkega inštituta, pediatrične klinike in še nekaterih drugih projektov je šlo po besedah Gantarja "gotovo najmanj 30 odstotkov več denarja, kot bi bilo treba. Govorimo seveda o milijonih. Verjamem, da se nekdo težko odpove takšnim zaslužkom." Razlog za te probleme je po mnenju ministra delno tudi v zakonu o javnih naročilih.

Ministrstvo je ukrepalo, ko je lahko, je dejal. "S področja investicij je ena oseba dobila odpoved delovnega razmerja, ostalo dokazovanje je v rokah nekoga drugega," je dejal Gantar. "Jaz nimam ne znanja ne sredstev ne moči, da bi nekomu dokazal, s kom in na kakšen način se pogovarja, kaj od tega dobi ali zasluži."

Policija se ukvarja s temi lobiji, je dejal. "Nenazadnje, koliko časa smo čakali, da je izbila Čista lopata, ob tem, da so vsi vedeli, da se v ozadju dogajajo številne stvari v gradbeništvu. In v zdravstvu bo zadeva verjetno zelo podobna. Bo prišel dan, ko se bodo dokazi nabrali in bo prišlo do prelomne točke, ki se enostavno mora zgoditi."

Virant: kandidata naj išče predsednica vlade
"Zdravstveni resor nas zanima vse, vas, mene, vesoljno Slovenijo, kajti pred nami je zdravstvena reforma, ki je najtežja in ena ključnih reform za to državo," je Gregor Virant odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je njegov DL zainteresiran za prevzem zdravstvenega resorja.

Iskanje kandidatov bomo prepustili v prvi vrsti predsednici vlade, je po koalicijskem sestanku dejal prvak DL-ja Gregor Virant, ki meni, da je treba "čim hitreje poiskati odlične ljudi za ta ministrska mesta, ta naloga je v pristojnosti predsednice vlade, pa tudi DeSUS-a, ki je izpraznil zdravstveni resor."
"En minister je naredil napako in korektno odstopil, drug pa ni zmogel bremen in se je odločil, da gre. Nobene širše politične zgodbe ni za tem. Težki časi so, ni luštno biti minister," je še dejal Virant.

SD noče zdravstva
Igor Lukšič pravi, da njegov SD nima interesa prevzeti zdravstvenega resorja. "Slovenija potrebuje zdravstveno reformo, dela jo že 15 let, potrebujemo ministra, ki bo to znal narediti. Slovenija nima več prostora, da bi odlašala s to reformo," je dejal in ocenil, da je Gantar delal po svojih močeh: "Opravil je posel, kakor ga je sam vedel in znal."

Erjavec je bil presenečen
Prvak DeSUS-a Karl Erjavec je novinarjem dejal, da ga je Gantar "zjutraj, pred sejo predsednikov koalicijskih strank presenetil, glede na to, da znotraj koalcije prave razprave glede zdravstvene reforme še niti nismo začeli". Minister mu je dejal, da bodo znotraj koalicije zelo težko uskladil reformo, zlasti Zakon o zdravstveni dejavnosti, zakon o zdravstvenem zavarovanju ter zakon o dologotrajni negi. Minister je ocenil, tako Erjavec, da glede na razmerje moči in na različna stališča ne bo uspel opraviti te reforme.
Da je zdravstvo DeSUS-ovo, je odprto
V sredo bo seja izvršnega odbora DeSUS-a, kjer bodo obravnavali, kaj to pomeni za stranko DeSUS. "To ne bi smelo ogrožati koalicije, da lahko nadaljujemo delo," je menil Erjavec. Na vprašanje, ali v DeSUS-u vztrajajo, da zdravstvo ostane njihova pristojnost, pa je Erjavec odgovoril: "Menim, da so stvari v zvezi s tem odprte."

Odzivi opozicije
Predsednice NSi-ja Ljudmile Novak odstop ministra za zdravje Tomaža Gantarja ni presenetil. Povedala je, da je pred časom neformalno govorila z njim in "že takrat je potožil, da ne more storiti tistega, kar bi bilo treba".

Odstop ministra za zdravje Tomaža Gantarja so pričakovali tudi v SLS-u, je povedala podpredsednica stranke Olga Franca. "V zdravstvu je treba stvari postaviti na svoje mesto od spodaj navzgor, reorganizirati, varčevati, več delati za isti denar, izganjati korupcijo oz. zdravstveno mafijo in spremeniti plačni sistem," je prepričana.

Alenka Jeraj, poslanka SDS-a in predsednica odbora DZ-ja za zdravstvo, je dejala, da v stranki obžalujejo odstop ministra, obenem pa jih "izjemno skrbi, da minister, ki je član izvršilne veje oblasti, izjavi, da ne more ničesar spremeniti".

Ocenila je, da se bomo morali tudi zelo resno pogovoriti o tem, kakšno je naše zdravstvo in kaj si v zdravstvu želimo. "Do epiloga pa bomo morali pripeljati tudi korupcijske zgodbe v zdravstvu, ki odžirajo zdrav denar, ki bi bil sicer namenjen pacientu, tako pa so za usluge prikrajšani, zato da lahko bogatijo nekateri lobiji in omrežja, ki so konstanta in skušajo vplivati na vse vlade," je še dejala Jerajeva.