V stranki SDS so prepričani, da vlada nima enotne metodologije za izračun posledic, ki bi jih prinesel padec pokojninske reforme. "Tako minister Svetlik navaja, da bo padec reforme prinesel 300 milijonov evrov stroškov, minister Gaspari je pred časom govoril o 250 milijonih evrov negativnega finančnega učinka. Navajanje različnih zneskov pomeni, da vlada ne razpolaga z enotno metodologijo," so sporočili iz stranke.

Pri tem vlado obtožujejo, da je pritisk na pokojninsko blagajno povzročila kar sama, saj so se ljudje množično odločali za odhod v pokoj, zaradi velike brezposelnosti, ki je posledica neprimernih pogojev za nastanek novih delovnih mest, pa država pobere tudi precej manj prispevkov.

Hkrati pa so se povečale obveznosti za brezposelne in za pokojnine, nakazane v nekdanje republike SFRJ-ja. "Predvsem nadpovprečno rastejo odhodki za starostne pokojnine, ki bi bili bistveno manjši, če se ljudje ne bi upokojevali zaradi destruktivnih, pesimističnih in na strahu temelječih vladnih napovedi," trdijo v SDS-u.

Barovič: Vlada prek medijev grozi Slovenkam in Slovencem
Tudi v SNS-u so prepričani, da vlada zgolj straši ljudi, da bodo zaradi zavrnitve pokojninske reforme soočeni z zaostrenimi posojilnimi pogoji.

"Dejstvo je, da kreditiranje prebivalstva nima nikakršne neposredne zveze s sprejetjem pokojninske zakonodaje, saj je dostopnost kreditov in cena kreditov predmet politike poslovanja bank, glede na njihov razpoložljivi kapital in glede na gospodarsko stanje v državi, ki pa v tem trenutku še kako potrebuje potrošnjo za pospeševanje proizvodnje. Poleg tega je rezultat poslovanja bank odvisen tudi od zaslužkov iz naslova obresti z dajanjem kreditov," pravi Bogdan Barovič in dodaja, da je vlada dosegla najnižjo točko svojega delovanja.
SD: Govoriti o zastraševanju je neodgovorno
V SD-ju poudarjajo, da se morajo državljanke in državljani zavedati, kako resne so lahko posledice, če sprememb ne bo. "Če tega ne bomo storili zdaj, bo to treba storiti čez leto ali dve in bo sprememba še ostrejša. V tem vmesnem obdobju pa bo treba "finančno rezati" drugje," pravi vodja poslanske skupine (PS) SD-ja Dušan Kumer.

Meni, da sindikati ravnajo neodgovorno, ko govorijo o zastraševanju, da pa so dejstva neprijetna, a govorijo sama zase.
Temu je pritegnil tudi vodja poslanske skupine LDS-a Borut Sajovic. Prepričan je, da je Svetlik povedal zgolj to, kar vsi že dolgo vemo, in sicer, da se bo brez reforme pokojninski sistem sesul. "Ministrove izjave ne razumem kot grožnjo, saj je resnična in strokovna ocena tisto, kar najbolj potrebujemo. Grožnja naši prihodnosti so sprenevedanje in zavestno zavajanje o tej izjemno zahtevni reformi, v katero se nekdanja vlada, po javnosti znanih pričevanjih ni drznila "ugrizniti"," pravi Sajovic.
Hkrati ga jezi sprenevedanje nekdanjih oblastnikov, pohvalil pa je "odgovorno" politiko SLS-a, ki se je odločila reformo pod določenimi pogoji podpreti.
SLS: Žal ni zastraševanje
V SLS-u poudarjajo, da izjave ministra Ivana Svetlika »žal niso zastraševanje, pač pa v več točkah realnost«. Svarijo, da se pokojninska blagajna že zdaj v veliki meri financira iz proračuna, brez reforme pa bomo kmalu na točki, ko to ne bo mogoče. Predsednik stranke Radovan Žerjav pri tem opozarja, da bomo brez reforme na poti grškega, irskega ali portugalskega scenarija.

Hkrati z neizvedbo reforme se utegne Sloveniji poslabšati tudi bonitetna ocena, kar bo podražilo zadolževanje, ki je že zdaj visoko, in bo presahnil tudi ta vir. »Domnevne finančne rezerve, o katerih govorijo nekateri nasprotniki reforme, ki jo ocenjujejo kot "nenujno", pa so na trhlih nogah,« pravijo v stranki. Vladi so oponesli tudi nespretno izvedbo reforme, zaradi česar se je veliko ljudi odločilo za pokoj.

Ne strinjajo pa se s Svetlikom v točki, ki predvideva znižanje plač javnega sektorja. Menijo, da bi se vlada tega morala lotiti s splošnim varčevanjem na vseh področjih javnega sektorja in z natančnim varčevalnim načrtom, saj bi znižanje plač še dodatno demotiviralo javne uslužbence.