Poslanci in poslanke so začeli vsebinski del izredne seje DZ-ja, ki bo do četrtka potekala namesto rednega decembrskega zasedanja. Že danes so se lotili osrednje točke – prve obravnave predloga zakona o Nacionalnem demografskem skladu, za katero je rezerviranih sedem ur in pol razprave.

Finančni minister Andrej Šircelj je med razpravo o predlogu zakona o demografskem skladu spomnil, da v Sloveniji pokojninska blagajna zbere 17 odstotkov manj sredstev letno, kolikor znašajo odhodki za pokojnine. Ta manjkajoča sredstva nadomesti državni proračun, v letu 2019 približno milijardo evrov. "Namen demografskega sklada je torej ... razbremeniti proračun, da se s proračunom lahko izvajajo socialne, razvojne, investicijske in druge politike države," je poudaril.

Vlada s predlogom zakona predlaga zagotovitev čim večjega premoženja sklada z lastniško in upravljavsko konsolidacijo kapitalskih naložb, akumulacijo premoženja sklada v višini 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin, plačevanje 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov morebitnih kupnin v pokojninsko blagajno, zagotavljanje sredstev za sofinanciranje ukrepov družinske politike v višini 10 odstotkov dividend in zagotavljanje sredstev za sofinanciranje politike za skrb za starejše v višini 10 odstotkov dividend.

Sorodna novica Reprezentativni sindikati: Predlagani demografski sklad je preveč problematičen

Z lastniško upravljavsko koncentracijo večine kapitalskih naložb države bi se vzpostavil enoten, pregleden, varen in učinkovitejši trdnosten sistem korporativnega upravljanja družb v lasti države, je poudaril Šircelj. Upravljanje teh bi temeljilo na strategiji upravljanja naložb sklada, ki naj bi jo na predlog vlade sprejel državni zbor. Družbe v lasti sklada bi imele predpisana merila za merjenje uspešnosti njihovega poslovanja, vlada obljublja tudi strokovni in uravnotežen nadzorni svet sklada.

Koalicija in opozicija na nasprotnih bregovih

Da je zakon o nacionalnem demografskem skladu primeren za nadaljnjo obravnavo, bodo glasovali v SDS-u. Marko Pogačnik iz te stranke je hkrati obljubil, da bodo v poslanski skupini SDS poslušali vse predloge in "da bodo tudi vse dobre predloge pri izboljšavi tega zakona tudi upoštevali". V NSi-ju bodo zakon prav tako podprli, je dejal poslanec Jožef Horvat.

V SMC-ju podpirajo "temeljni koncept predloga", je pojasnila Monika Gregorčič. Sklep, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, bodo zato podprli, a imajo obenem nekaj dodatnih predlogov, denimo iskanje dodatnih virov financiranja ter pritegnitev upravljalcev z mednarodnimi izkušnjami.

Po prepričanju DeSUS-a gre pri predlogu zakona po besedah Roberta Polnarja za kompromis med predlogi, ki so bili oblikovani v zadnjih letih, a so klavrno končali. "Ocenjujemo, da je smotrno politično delovanje ravno v iskanju in oblikovanju kompromisov, zato bomo predlog zakona večinsko podprli," je dejal. Podporo sta zakonu izrekla tudi predstavnika madžarske in italijanske manjšine.

"Predlagani demografski sklad ne bo izboljšal klavrnega gmotnega položaja sedanjih in bodočih upokojencev"

V imenu LMŠ-ja je Andreja Zabret med drugim opozorila na sporen prenos ne le upravljanja, ampak tudi lastništva državnega premoženja na sklad. Da predlog "široko odpira vrata za politični nadzor nad državnim premoženjem", je menil tudi Vojko Starovič iz SAB-a. Zakon ne bo dosegel učinka, ki bi si ga želeli v stranki SNS in ki bi si ga zaslužili upokojenci, je menil Dušan Šiško.

V imenu SD-ja je Soniboj Knežak poudaril, da je oblikovanje demografskega sklada tema, pri kateri je nujen nacionalni konsenz. Vlada pa s sprejemanjem svojega predloga hiti, čeprav o njem ni bila opravljena javna razprava, niti ustrezen socialni dialog. Predlagani demografski sklad ne bo izboljšal "klavrnega materialnega položaja sedanjih in bodočih upokojencev", pa je menil Primož Siter iz Levice. V prvi vrsti gre pri predlogu po njegovi oceni za politične težnje – centralizacijo nadzora nad lastništvom in upravljanjem 8,6 milijarde evrov državnega premoženja.

Zabretova je v razpravi podčrtala, da v demografski sklad "nikakor ne spadajo " dodatne politike, kot so gradnja vrtcev, domov za upokojence in stanovanja za mlade. Če bo vlada iz sklada sredstva namenjala za vse te politike, "nam ne bo ostalo za pokojnine praktično nič".

Miha Kordiš iz Levice je dejal, da "ne gre za sklad, ki bi smiselno in smotrno upravljal državno premoženje ... ampak gre za korito." "Z načinom metodologije in predlaganim besedilom se ne strinja nihče, razen predlagateljev, torej vlade in trenutne koalicije," je dejal Edvard Paulič (LMŠ).

Državni sekretar: Vlada kategorično zavrača obtožbe, da gre za razprodajo državnega premoženja

"Zdaj opozicija ... je imela sedem let časa, da bi ta demografski sklad sama ustanovila, kot bi ga morala tudi po zakonu, pa ga ni," je bil kritičen Pogačnik. "Mislim, da je predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu korak v pravo smer. Ta rešitev ne bo v celoti rešila problema, ampak je to začetek," je menil Andrej Černigoj (NSi).

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Peter Ješovnik je pritrdil, da demografski sklad ni edina rešitev, ki jo snuje vlada, ampak gre za enega od korakov pri urejanju pokojninskega sistema. Vlada "kategorično zavrača" obtožbe, da gre za razprodajo državnega premoženja, pa tudi, da gre za politizacijo.

Podporo predlogu zakona o otrocih s čustvenimi težavami napovedale vse poslanske skupine

"Predlog zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju je v prvi vrsti napisan v korist otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami," je v predstavitvi predloga povedala šolska ministrica Simona Kustec. Do zdaj je bilo na tem področju po njenih besedah več zakonov namesto enega samega, ki bi celovito urejal to zahtevno in občutljivo problematiko.

Predlog obravnava otroke in mladostnike, ki ne morejo živeti doma bodisi zaradi ogrožajočih družinskih razmer bodisi so ogrožajoči sami ali pa so storilci kaznivih dejanj.

Po predlogu se bo preventivna dejavnost izvajala v ustrezni službi, ko so otroci še v družini, nadalje je pomoč predvidena, ko so otroci že v strokovnem centru, prav tako pa bo delovala podpora, ko se bodo vrnili domov ali bodo šli v mladinska stanovanja.

V predstavitvi stališč so vse poslanske skupine napovedale podporo predlogu. Še najbolj kritični so bili v Levici, kjer bodo predlog sicer podprli, a v njem ugotavljajo veliko malomarnosti in odstopanj od družinskega zakonika. Za vlado ni pomembno, da je zakon medsebojno povezan in dosleden, je dejal Željko Cigler.

V SAB-u medtem predlog po besedah Vojka Staroviča ocenjujejo kot pomembnega tako za mlade kot za tiste, ki se ukvarjajo z njimi. V LMŠ-ju, kjer se strinjajo z vzpostavitvijo mreže strokovnih centrov namesto dozdajšnjih devetih vzgojnih zavodov, pa menijo, da razmisleki o enotni ureditvi tega področja trajajo že predolgo, je povedal Aljaž Kovačič.

Po mnenju SD-ja je pomembno, da se čustvene in vedenjske težave in motnje ugotovijo čim prej in da se začnejo tudi čim prej odpravljati. Duševno zdravje bomo morali postaviti višje na prioritetno lestvico, je pozval Marko Koprivc.

Predlog je po besedah Mojce Škrinjar iz SDS-a sistemska rešitev za vrsto težav, ki so se pokazale do zdaj. Omogočena bo strokovna podpora vrtcem in šolam, poenotila se bo praksa pri nameščanju, opredeljena pa je tudi vrnitev otrok v običajno okolje, je naštela.

V SMC-ju so prav tako pozdravili, da ne bo težav pri iskanju namestitve za obravnavane otroke. Predlog namreč po besedah Branislava Rajića vključuje vse pristojne resorje.

V NSi-ju, kjer po navedbah Ive Dimic podpirajo "razvoj harmoničnega človeka", se strinjajo s predlagano vzpostavitvijo mreže strokovnih centrov. Za otroke in mladostnike je po njenih besedah sicer predvideno svetovanje, da jim v center sploh ne bi bilo treba iti.

O vedenjskih in čustvenih motnjah ne želimo govoriti in ostajajo tabu, pa je bil kritičen Jurij Lep iz DeSUS-a. Obravnavanim otrokom in mladostnikom država po njegovem mnenju mora zagotoviti najboljšo možno pomoč.

Ob tem so v SNS-u poudarili, da ne sme biti vedno cilj čim prejšnja vrnitev v družinsko okolje. V njem sta namreč pogosto lahko alkoholizem in zasvojenost z mamili, je dejal Jani Ivanuša.

Široka podpora tudi noveli zakona o žičniških napravah

Glede na razpravo se v DZ-ju široka podpora obeta tudi predlogu novele zakona o žičniških napravah za prevoz oseb. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je med pomembnejšimi spremembami predstavil možnost subvencioniranja vzdrževanja in obratovanja žičnic tako s strani države kot lokalnih skupnosti. "V ta namen predvidevamo kar 1,7 milijona evrov, ki jih bo država lahko namenila za obratovanje in vzdrževanje žičnic," je dejal.

Zakon je potreben sprememb tudi zaradi uskladitve s spremenjenim pravnim redom EU na področju žičniških naprav, Mihelič pa je med novostmi navedel še prenos pristojnosti izdaje odločb o določitvi organov za ugotavljanje skladnosti z gospodarskega na infrastrukturno ministrstvo ter ukinitev zahteve za imenovanje namestnika vodje obratovanja za manjša smučišča.

V poslanskih skupinah so predlagane spremembe podprli in pri tem izpostavljali predvsem možnost sofinanciranja obratovanja, vzdrževanja in gradnje žičniških naprav. "To bo doprineslo tudi k razvoju turističnih krajev z žičniškimi sistemi," je dejal Andrej Rajh (SAB).

Mateja Udovč (SMC) pa je predlog novele zakona podprla z besedami, da imajo naložbe žičničarjev številne multiplikativne učinke za celotno gospodarstvo. "Po nekaterih optimističnih ocenah naj bi vsak evrov vložen v smučišča prinesel do šest evrov prihodkov, zato je prav, da se to finančno breme razporedi še na druge deležnike," je dejala.

Mihael Prevc (NSi) je spomnil na bojazen, da bodo nekateri upravljavci žičniških naprav zahtevali finančno pomoč občin, in izrazil prepričanje, da predlagana rešitev nikakor ne pomeni dodatne finančne obveznosti občin, pač pa občinam daje samo pravno podlago za sofinanciranje stroškov obratovanja, vzdrževanja ali izgradnje žičniških naprav, če se za to same odločijo.

Dušan Šiško (SNS) je kot primer navedel vzpenjačo na Ljubljanski grad. "Primer uspešnega delovanja je Mestna občina Ljubljana, ki je investirala v izgradnjo žičniške naprave in jo sedaj tudi upravlja in vzdržuje," je dejal.

Predlog zakona o poštnih storitvah, ki obravnava problematiko zapiranja poštnih poslovalnic, končal zakonodajno pot

Predloga sprememb zakona o poštnih storitvah ni sprejel že matični odbor DZ-ja za gospodarstvo in tudi danes mu je nasprotovala večina navzočih na plenarni seji. Predlog novele zakona je skupaj z več kot 7000 podpisi volivcev vložil Sindikat poštnih delavcev. Predvidel je, da bi država finančno podprla izvajanje univerzalne poštne storitve, s čimer bi se preprečilo nadaljnje zapiranje poštnih poslovalnic.

Primanjkljaj, ki ga pošta ustvarja z univerzalno poštno storitvijo, bi se pokril iz posebnega kompenzacijskega sklada pri Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS. "V poslanski skupini SD-ja vidimo to kot primerne ukrep za izboljšanje razmer," se je strinjal poslanec te stranke Soniboj Knežak. Kot je opozoril, namerava Pošta Slovenije zmanjšati število poštnih poslovalnic skoraj za polovico.
"Niti trenutna izjemna rast števila pošiljk ne odtehta upada prihodkov, ki jih na Pošti Slovenije zaznavajo prav zaradi tega, ker izvajajo univerzalno poštno storitev," bi predlagane spremembe podprl tudi Edvard Paulič (LMŠ).

Matej T. Vatovec (Levica) je opozoril, da se z zavrnitvijo predlaganih sprememb dolgoročno slabšata kakovost in dostopnost univerzalne poštne storitve. "Predvsem pa se s tem uničuje Pošta Slovenije, podjetje v 100-odstotni lasti države," je bil kritičen.
Poslanci koalicije so predlog sprememb zakona zavračali z utemeljitvijo, da doslej še ni bilo ugotovljeno, da bi Pošti Slovenije z izvajanjem univerzalne poštne storitve nastajal neto strošek kot nepravično finančno breme.

Branislav Rajić (SMC) je spomnil, da se ob spremenjenih potrebah uporabnikov število poštnih poslovalnic zmanjšuje tudi drugje po EU-ju. Strinjal se je, da je treba zagotavljati primerno raven in dostopnost teh storitev tudi v manjših in od urbanih središč oddaljenih krajih, vendar naj ustrezno rešitev poišče Pošta Slovenije v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Franc Breznik (SDS) pa je zatrdil, da v koaliciji iščejo rešitve, ki bi preprečile zmanjševanje števila poštnih poslovalnic na podeželju. Številni upokojenci namreč na pošti opravljajo tudi plačilne storitve, pričakovati, da bomo pri njih v naslednjih letih dosegli digitalno pismenost, pa se mu ne zdi realno.

Novela zakona o davku na tonažo tokrat deležna manj nasprotovanja

Poslanci so se seznanili tudi s predlogom novele zakona o davku na tonažo, s katerim se za novih 10 let podaljšuje posebna ureditev, po kateri za ladjarje velja alternativna davčna obravnava. Zakon s podobno vsebino je DZ sprejel že decembra lani, a nato po vetu državnega sveta ni dobil več zadostne podpore.

V skladu z veljavno ureditvijo na področju davka od dohodkov pravnih oseb imajo ladjarji od leta 2007 možnost, da lahko izberejo način obdavčitve, kot je običajen za preostale družbe oz. pravne osebe, ali pa se jim davek obračuna pavšalno glede na tonažo ladje in število dni poslovanja te ladje.

Gre za obliko državne pomoči, ki jo je morala Slovenija priglasiti Evropski komisiji, ta pa jo je že leta 2018 odobrila za naslednjih deset let, to je do konca leta 2028. Hkrati je komisija državi naložila uskladitev zakona z novimi smernicami EU-ja o državnih pomočeh na tem področju, vse to pa je vsebina danes obravnavane novele zakona.
Z danes obravnavanimi spremembami se bo zakon o tonaži uskladil z odločbo Evropske komisije, je povedala tudi Kristina Šteblaj s finančnega ministrstva. Pomorski promet je pomemben tudi za Slovenijo, je dejala in dodala, da se bodo s sprejetjem novele zakona ustvarile možnosti za konkurenčen nastop na svetovnem trgu za slovenske davčne zavezance, to je ladjarje in pomorščake.

S posebno ureditvijo na področju obdavčitve ladjarjev želi Slovenija po zagotovilih vlade zagotoviti boljše pogoje za razvoj pomorskega prometa. V enajstletnem obdobju med letoma 2008 in 2018 so bili zavezanci trije, danes sta le še dva, to sta Splošna plovba in njena hčerinska družba.

Primož Siter (Levica) je opozoril, da gre za davčna dolžnika, prvi je registriran v Liberiji, drugi na Marshallovih otokih. "Gre torej za subvencioniranje tujega kapitala, ki se steka v davčne oaze," je nasprotoval noveli zakona. Da bodo glasovali proti, so napovedali tudi v SNS-u.

Bojana Muršič (SD) je povedala le, da noveli niso naklonjeni. Zadržani so tudi v LMŠ-ju, katere poslanka Andreja Zabret je spomnila, da sta lani proti glasovali tudi dve stranki takratne opozicije, zato se ji zdi zanimivo, kako bosta glasovali tokrat. Glasovanje je sicer napovedano v četrtek.

Če novela zakona ne bo sprejeta, bo Slovenija edina pomorska država v EU-ju brez takšne sheme, je opozorila Monika Gregorčič (SMC). To pa bi pomenilo izgubo konkurenčne sposobnosti naše pomorske panoge. Priznala je, da so imeli v SMC-ju ob obravnavi lani zavrnjene novele zakona precejšnje pomisleke, a pojasnila, da danes obravnavani dokument vsebuje nekatere ključne spremembe. Na opozorila, da gre za davčna dolžnika, pa je odgovorila s pričakovanjem, da bo finančna uprava znala dolgove izterjati.

Predlogu novele zakona o kazenskem postopku se obeta podpora

Predstavitev stališč poslanskih skupin je pokazala, da se predlogu novele zakona o kazenskem postopku obeta podpora. Podporo so mu namreč napovedali v koaliciji, medtem ko mu v opoziciji nasprotujejo. Moti jih predvsem člen, ki vsakomur daje pravico zaprositi za podatke iz kazenskega spisa na podlagi zakona o informacijah javnega značaja.

Po besedah ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič novela zagotavlja pravno podlago za delovanje evropskega javnega tožilca v Sloveniji, ko gre za pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU.

Tožilcem omogoča združevanje zadev v predkazenskem postopku, kar naj bi povečalo ekonomičnost odločanja tudi pozneje v sodni fazi postopka, podaljšuje tudi časovno obdobje, po katerem je treba na sodišču glavno obravnavo začeti znova, in sicer s treh na šest mesecev.
Predlog uvaja dolžnost pritožbenega sodišča, da opravi glavno obravnavo, določa tudi možnost videokonferenčnega opravljanja narokov.

V četrtek znova glasovanje o prepovedi frackingu

Poslanci DZ so danes že tretjič razpravljali o predlogu novele zakona o rudarstvu, ki bi prepovedal fracking v Sloveniji. Predlog so v zakonodajni postopek vložili v Levici skupaj z LMŠ, SD in SAB. A glasov za sprejem zakona tudi tokrat ne bo dovolj, kažejo stališča poslanskih skupin. Glasovanje bo v četrtek.