"Vodstvo RTV Slovenija kljub našim iskrenim in dobronamernim opozorilom na nerealno pripravo predloga Programsko-produkcijski načrt (PPN) 2022 v delu, ki se navezuje na Informativni program TV Slovenija, in širšo shemo SLO 1 in SLO 2 in pozivom k popravkom z nekaterimi minimalnimi spremembami vztraja pri predlaganem načrtu. Razlogi za množičen in odklonilen odziv kolektiva na predlog zato ostajajo. Ker še vedno menimo, da je načrt zastavljen nerealno in produkcijsko neizvedljiv ter vodi k osiromašenju naše ponudbe, zniževanju standardov in krnitvi poslanstva javne televizije, pozivamo članice in člane Programskega sveta RTV Slovenija, da tak predlog PPN 2022 zavrnejo, še posebej, ker v tej obliki v ničemer ne naslavlja ključnih problemov, ki jih vodstvo TV in RTV Slovenija največkrat izpostavlja: padca gledanosti programov ter finančne stiske ustanove. Še manj pa je zagotovilo, da bo naše delo lahko kakovostnejše in ustreznejše poslanstvu RTV Slovenija na področju informiranja domače in tuje javnosti," so zapisali v kolektivu Informativnega programa TV Slovenija.
Poziv programskim svetnikom k razmisleku o PPN-ju 2022 je podpisalo več kot 90 odstotkov zaposlenih v Informativnem programu, podporo pa so jim izrazili tudi številni drugi zaposleni na RTV-ju.
Odziv vodstva: Finančni položaj je težek
Vodstvo RTV Slovenija je na podlagi številnih pogovorov z zaposlenimi in člani komisij programskega sveta vnovič analiziralo predlog PPN-ja za leto 2022 in ga vsebinsko dopolnilo, vse spremembe pa bodo predmet razprave ponedeljkove seje programskega sveta, ki bo odločil o ustreznosti dokumenta, so zapisali v odzivu.
Pri pripravi PPN-ja za leto 2022 so si v vodstvu zadali cilj, da z razpoložljivimi sredstvi pripravijo kakovostne in prepoznavne vsebine ter pri tem uresničijo javni interes, hkrati pa tudi to, da se poiščejo notranje rezerve, s katerimi bi racionalizirali delovne procese in izdatke. "Zavod se je namreč znašel v težki finančni situaciji in prišli smo do trenutka, ko je treba postaviti jasne programske prioritete," so zapisali. V vsebine, ki so posebnega javnega pomena, niso posegali, vse preostale vsebine pa so po njihovih besedah podvrgli preizkusu kakovosti, ki se odraža v gledanosti, poslušanosti in obiskanosti.
Cilj je po njihovem mnenju tudi doseganje večjega zadovoljstva gledalcev, poslušalcev in drugih uporabnikov, na drugi strani pa je treba poskušati s kakovostnimi in zanimivimi vsebinami pritegniti večji delež občinstva ter na ta način poskušali vplivati na oglaševalske prihodke, so poudarili.
"Vedno znova poudarjamo, da gledanost, poslušanost in obiskanost spletnih strani niso glavni kriteriji za javni medij, ampak kljub temu moramo stremeti k temu, da smo gledani, poslušani in klikani, saj na ta način uresničujemo poslanstvo javnega medija in ne nazadnje dobimo povratno informacijo, da svoje delo opravljamo kakovostno in verodostojno," so še zapisali v odzivu.
V SNS-ju in DNS-ju podpirajo zahteve kolektiva na RTV Slovenija
Društvo novinarjev in Sindikat novinarjev sta v skupni izjavi podprla zahteve kolektiva Informativnega programa Televizije Slovenija. Društvo in sindikat ocenjujeta, da je predlog pripravljen pomanjkljivo, da je strokovno sporen in da bo imel za javno RTV uničujoče posledice na vsebinskem, vizualnem, razvojnem in kadrovskem področju.
Zahtevajo, da vodstvo Radiotelevizije Slovenija zahteve kolektiva informativnega programa TV Slovenija upošteva pri oblikovanju predloga PPN-ja 2022, ki ga bo 29. novembra obravnaval programski svet. Predlog je po njihovem mnenju neodgovoren do javnosti, saj "krči informativne vsebine na prvem sporedu in jih prestavlja na slabše gledane termine in na drugi spored, med drugim zunanjepolitične oddaje. Vzdrževanje mednarodne dopisniške mreže, ki poroča o dogajanju po svetu, je za javnost izrednega pomena".
Poudarjajo tudi dejstvo, da je bil postopek priprave PPN-ja izveden brez sodelovanja uredništva, čeprav statut RTV Slovenije v 92. členu to zahteva. "Ob tem se upravičeno sprašujemo, kako, če sploh so bili v pripravo programske sheme Informativnega programa TV Slovenija vključeni odgovorna urednica in njej podrejeni uredniki, ki so zaradi neutemeljenih in strokovno nevzdržnih predlogov programskih sprememb odstopili," so zapisali.
Generalni direktor naj umakne PPN 2022
Statut po njihovih besedah zahteva tudi, da generalni direktor, preden soglaša s programskimi shemami, uredništvom omogoči, da izrazijo svoje mnenje, kar implicira, da je uredništvo pomemben sogovornik v pripravi PPN-ja. "Uredništvo očitno nasprotuje rešitvam v predlogu PPN-ja, zato v stanovskih organizacijah zahtevamo, da ga generalni direktor umakne. Poudarjamo, da bomo spremljali dogajanje, uredništvom in posameznikom pa bomo še naprej nudili pomoč pri varovanju njihove integritete in interesov," so napovedali v SNS-ju in DNS-ju.
Po njihovi oceni sta PPN 2022 in finančni načrt tudi v nasprotju s cilji razvojne strategije RTV Slovenija. "Uničujoča politika zmanjševanja stroškov, ki jo s krčenjem programa in števila zaposlenih ter z rezi v izobraževanje načrtuje vodstvo, prinaša nepopravljive posledice za javni medij, s tem pa tudi za pravico državljank in državljanov do obveščenosti, torej za plačnike RTV-prispevka. Programski svet zato pozivamo, da predlog PPN22 v sedanji obliki zavrne," so sklenili.
Prav tako bi po statutu moral generalni direktor Andrej Grah Whatmough usklajeni predlog PPN-ja predložiti v potrditev programskemu svetu do 1. novembra. "S tem se nadaljuje praksa izrivanja programskega sveta iz odločanja, ki smo ji bili priča v primeru razrešitve prejšnje direktorice TVS. Nepravočasna predložitev PPN-ja močno skrajšuje čas in kakovost obravnave ključnega dokumenta delovanja javne RTV Slovenija v prihodnjem letu," so še zapisali.
97 podpisnikov za ohranitev oddaje Globus
V celoti ga lahko preberete TUKAJ.
"V trenutku, ko Slovenija opravlja eno svojih najvidnejših zunanjepolitičnih vlog - predsedovanje svetu EU-ja – smo z osuplostjo prebrali novico, da se je vodstvo RTV Slovenija pri korenitem posegu v obstoječo produkcijo odločilo močno skrčiti tudi obseg oddaj z zunanjepolitično tematiko. In to tako, da napoveduje ukinitev nič več in nič manj kot edine slovenske televizijske oddaje z mednarodno vsebino – oddaje Globus!" so opozorili podpisniki.
Po njihovem mnenju poteza kaže na nerazumevanje vloge, ki jo ima za Slovenijo zunanja politika. Brez zunanje politike ni osamosvajanja, ni sodelovanja v mednarodnih organizacijah, udeležbe pri zagotavljanju mednarodnega miru, ni dobrososedskih odnosov, ni razumevanja dogajanj v oddaljenih delih sveta, ki vplivajo na našo usodo, in ne nazadnje brez zunanje politike ni Slovenije v mednarodnem prostoru, so zapisali v pismu. "Narodno-zabavne teme, ki jih favorizira aktualno vodstvo TV Slovenija, so lahko del slovenske medijske stvarnosti, ne morejo pa biti edina ali pretežna stvarnost," menijo podpisniki.
Oddaja Globus, tako podpisniki, je razvila profesionalno raven produkcije, primerljivo s TV-hišami, kot so BBC, CNN, France24. "Gre za oddajo, ki ima svoje poslanstvo informirati, razpravljati, poučevati in širiti zanimanje slovenske javnosti o mednarodnih odnosih in vlogi Slovenije v njih. Zato si zasluži svoj obstoj na javni televiziji. Vsako drugačno ravnanje je neodgovorno in nedržavotvorno," so še zapisali v poziv k ohranitvi oddaje Globus.
Podpora kolektivu Informativnega programa
Podporo prizadevanjem kolektiva Informativnega programa TV Slovenija za kakovosten produkcijsko-poslovni načrt (PPN) za leto 2022 so izrekli tudi Katedra za novinarstvo, Katedra za medijske in komunikacijske študije, Center za raziskovanje družbenega komuniciranja in Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje, ki delujejo v okviru Oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Vodstvo RTV Slovenija pozivajo k ohranitvi izredno pomembne vloge celotnega informativnega programa javnega medija ter oblikovanju PPN-ja v dialogu z vsemi deležniki, vključno s kolektivom informativnega programa, ob upoštevanju pomembne vloge sindikata in sveta delavcev, kot jo predvideva tudi statut RTV Slovenije. Ob tem pozivajo k oblikovanju takšnega PPN-ja, ki ne bo krčil informativnih oddaj ali jih premeščal v slabše termine, temveč jih še okrepil.
Opozarjajo tudi na izjemno vlogo informativnega programa za kakovostno obveščenost slovenske javnosti doma in v tujini, posebej v času zdravstvene krize, družbenih težav in pojava številnih dezinformacij.
Odziv v. d. direktorja Televizije Slovenija Areha na javno pismo o oddaji Globus
V odzivu na odprto pismo za ohranitev oddaje Globus je v. d. direktorja Televizije Slovenija Valentin Areh dejal, da "novica, da ukinjamo Globus in krčimo vsebine z zunanjepolitično tematiko, ni resnična. Globusa ne ukinjamo, ampak njegovo vsebino selimo v nov večerni informativni blok na TV SLO 2." Resnična ni niti trditev, kot pravi, da TV Slovenija v naslednjem letu načrtuje favoriziranje narodno-zabavnih tem. Ravno nasprotno: "Načrtujemo zgolj eno samo oddajo z narodno-zabavno glasbo, in to celo v manjšem obsegu kot v preteklih letih."
Kot poudarja, bodo namesto tedenske, komaj 20 minutne oddaje Globus gledalcem ponudili vsebino oddaje vsak delovni dan v letu. Medtem ko so si gledalci lahko do zdaj ogledali približno 800 minut vsebine Globusa na leto, bodo po novem imeli na voljo približno 2160 minut. "Torej oddaja Globus ne bo ukinjena, ukinjamo zgolj ime oddaje, vsebina se prenaša v novo oddajo, s katero se bo obseg novic z zunanjepolitično tematiko povečal kar za 63 %. S tem bomo v še večjem obsegu izpolnjevali poslanstvo javne televizije." Ob tem dodaja, da je ta sprememba jasno razložena v Programsko-produkcijskem načrtu za leto 2022.
Kot še pojasnjuje Areh, ne drži niti trditev, da Globus predstavlja izvrstno in nepogrešljivo oddajo: "Problem oddaje je, da je na sporedu le enkrat tedensko, in to zgolj v dolžini približno 20 minut, kar ji onemogoča hitro odzivanje na dnevno aktualne mednarodne dogodke. Oddaja ni nepogrešljiva, saj je meseca julija in avgusta sploh ni na sporedu, kot da takrat ni novic iz sveta. To so razlogi, da se v zadnjih letih Globus sooča s precejšnjim padcem gledanosti. Skrbi nas, saj davkoplačevalci letno za oddajo namenjajo približno 250.000 evrov. Še leta 2018 je v povprečju Globus dosegal 12 % vseh gledalcev pred televizijskimi ekrani oziroma približno 94.300. Letos jih dosega le še 72.600 oziroma 9 %, kar je najnižja gledanost v zgodovini oddaje, in to kljub temu da je pred Globusom oddaja Tarča, ki vrsto let beleži rast gledanosti. To pomeni, da je oddaja izgubila skoraj 22.000 nekoč zvestih gledalcev. Kar 91 % gledalcev omenjene oddaje ne gleda oziroma je ne želi gledati, kar pa ne pomeni, da 91 % ljudi ne zanimajo novice iz sveta. Podatki AGB Nielsen kažejo, da je letos oddajo spremljalo zgolj 13.900 gledalcev, starih od 18 do 49 let. Da bi preprečili nadaljnje padanje gledanosti in marginalizacijo oddaje, smo se odločili, da jo po več kot 10 letih nespremenjenega koncepta prenovimo in moderniziramo (po zgledu oddaj na BBC News) in ji omogočimo, da postane dnevnoinformativna oddaja, ki vsebuje aktualne dogodke tistega dne, ko je na sporedu."
Odziv skupnosti občin Slovenije
V zvezi s programsko-produkcijskim načrtom so se odzvali tudi v Skupnosti občin Slovenije, kjer ugotavljajo, da ta krni vsebine lokalnega pomena. Zato so vodstvo in programski svet RTV Slovenija pozvali k ohranitvi dosedanjega obsega lokalnih vsebin.
Odziv v. d. direktorja Televizije Slovenija Valentina Areha na pismo Skupnosti občin Slovenije
"Novica, da naj bi ukinili ali krčili vsebine, namenjene regionalnim in lokalnim novicam, ni resnična. Naše glavne oddaje z omenjenimi vsebinami, imenovano Slovenska kronika, ne ukinjamo, ampak njeno vsebino še razširjamo," je dejal v. d. direktorja Televizije Slovenija Valentin Areh.
Odgovor v celoti:
"Z zanimanjem sem prebral pismo, ki ste ga naslovili na Programski svet RTV Slovenija, v katerem sporočate, da Skupnost občin Slovenije kot največje združenje občin »z veliko mero zaskrbljenost spremlja informacije, da Javni zavod radio in televizija pripravlja nekatere programske spremembe, s katerimi naj bi ukinila nekatere vsebine ali zmanjšala čas oddajanja nekaterih oddaj.« Trdite, da »s predlogi o dodatnem zmanjševanju takšnih vsebin se bodo prostori predstavljanja lokalnih vsebin še dodatno skrčili, kar je popolnoma nesprejemljivo.« Žal nam je, da nas niste seznanili s pismom in ga niste naslovili na vodstvo TV Slovenija, ki je pripravilo programsko produkcijski načrt za leto 2022.
Novica, da naj bi ukinili ali krčili vsebine, namenjene regionalnim in lokalnim novicam, ni resnična. Naše glavne oddaje z omenjenimi vsebinami, imenovano Slovenska kronika, ne ukinjamo, ampak njeno vsebino še razširjamo. Leta 2021 bomo po starem programskem načrtu objavili 255 oddaj Slovenska kronika, z novim načrtom načrtujemo kar 347 oddaj. Slovenska kronika bo po novem dolga 10 minut. Dolžina oddaje se med delovniki skrajša za 3 minute, po drugi strani bomo lokalnim in regijskim novicam v bodoče namenili več pozornosti in Slovensko kroniko podaljšali. Po novem bo oddaja tudi v sobotah, nedeljah in praznikih. Leta 2021 smo s Slovensko kroniko zagotovili 3315 minut programa, leta 2022 jih bomo 3650 minut. Torej vsebino lokalnih in regijskih novic bomo povečali za 10 %.
Žal mi je, da sem vas spravil v zadrego, potem ko ste Programskemu svetu RTV Slovenija naslovili pismo na podlagi nepreverjenih informacij. Po drugi strani pa je zadeva koristna za vse nas, da se zavemo kako pomembno je v današnjem svetu preverjati informacije, ki jih dobimo. Zadregi bi se lahko izognili, če bi prebrali Programsko produkcijski načrt TV Slovenija za leto 2022, kjer je sprememba jasno razložena ali pa, da bi novico, ki ste jo prebrali, preprosto preverili pri odgovornih na RTV Slovenija."
Konfederacija sindikatov javnega sektorja nasprotuje krnitvi funkcije TV Slovenija kot javnega servisa
S Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) so sporočili, da se strinjajo z ugotovitvami kolektiva informativnega programa TV Slovenija, da je predlog Programsko-produkcijskega načrta za leto 2022 (PPN22) neprimeren in strokovno sporen ter bo imel za javno RTV uničujoče posledice na vsebinskem, vizualnem, razvojnem in kadrovskem področju. "Poleg tega predlog krni funkcijo Televizije Slovenija kot javnega servisa, saj krči informativne vsebine na prvem sporedu in jih prestavlja na slabše gledane termine in na drugi spored."
Ker vodstvo RTV Slovenija kljub dobronamernim opozorilom s strani zaposlenih in pozivom k popravkom vztraja pri predlaganem načrtu, se v KSJS pridružujejo zahtevam kolektiva informativnega programa Televizije Slovenija in pozivajo članice in člane programskega sveta RTV, da predlog PPN22 zavrnejo, še posebej, ker v tej obliki v ničemer ne naslavlja ključnih problemov, ki jih vodstvo RTV največkrat izpostavlja: padec gledanosti ter finančna stiska ustanove. "KSJS v celoti podpira zahteve kolektiva informativnega programa Televizije Slovenija v prizadevanjih za ohranitev javnega servisa, profesionalnih standardov in kakovostnega informativnega programa," je v sporočilu za javnost še zapisal Branimir Štrukelj, predsednik KSJS.
Sindikat novinarjev Hrvaške: Podpora kolegicam in kolegom s Televizije Slovenija! Ne damo javnega servisa!
Podpora sodelavcev ZRC SAZU
Pod izvajo v podporo kolektivu informativenag programa se je podpisalo tudi skoraj 80 sodelavcev Znanstveno-raziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU): "Ob trenutno izrazito kaotičnem upravljanju zavoda, s katerim ta postaja vse bolj dovzeten tudi za neformalne pritiske zunanjih akterjev in njihovih privatnih interesov, je prav stališče kolektiva zaposlenih v informativnem programu tisto, ki lahko nastopi kot sidrišče razumnega premisleka." Menijo, da se zaposleni na TVS "nedvomno še bolj kot kritična javnost zavedajo vseh težav in nepopolnosti v delovanju informativnega programa, a obenem vedo, da kompleksnih težav ni mogoče reševati z nepremišljenimi posegi".
Posegi, kakršne predvideva programsko-produkcijski načrt (PPN), pa nakopičenih težav po oceni sodelavcev ZRC SAZU, nikakor ne odpravljajo. "Ko so na eni strani usmerjeni v tiste redke preostanke tradicije javnega medija, ki so preživeli pritiske komercializacije, na drugi strani pa v programske vsebine, ki presegajo običajne standarde slovenskega medijskega prostora in so se v tradicijo vpisale v zadnjih letih, se je težko znebiti tudi pomislekov o vprašljivi motivaciji predlagateljev sprememb," so zapisali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje