Današnja nujna seja komisije za nadzor javnih financ v zvezi z gospodarsko škodo, ki nastaja zaradi napak davčnih inšpektorjev, je potekala na zahtevo poslanske skupine NSi-ja. Kot je v imenu predlagatelja ocenil Janez Cigler Kralj, gospodarska škoda, ki nastaja podjetjem zaradi napačnih odločitev davčnih inšpektorjev, ni tako majhna.

Preveč odmerjeni davki in čakanje na dokončanje vseh potrebnih postopkov po besedah vodje poslanske skupine NSi-ja bistveno zmanjšujejo likvidnost podjetij, povečujejo stroške poslovanja in zavirajo razvoj podjetij. Škoda pa nastaja tudi državi, ki mora nato vračati preveč odmerjene davke skupaj z visokimi zamudnimi obrestmi.

Cigler Kralj je ob tem pojasnil, da za nestrokovne odločitve velikokrat ali pa največkrat niti niso krivi inšpektorji, temveč razlaga in pojasnila zakonov, ki jih pripravi ali odobri vodstvo Finančne uprave RS.

V poslanski skupini so ob tem pripravili pet predlogov sklepov, člani komisije pa so vse sklepe potrdili. S prvim sklepom so pozvali Furs, naj komisiji predloži točne podatke o številu in deležu odločb o odmeri davka od dohodkov pravnih oseb ter dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki so bile pri drugostopenjskem organu ali ob poznejšem sodnem postopku spremenjene, razveljavljene, odpravljene ali izrečene kot nične od leta 2017 do danes.

Z drugim sklepom so Fursu naložili, da predloži podatke o obsegu preveč obračunanega davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter izplačanih zamudnih obresti v obdobju od leta 2017 do danes.

S tretjim sklepom so finančni upravi in ministrstvu za finance predlagali vzpostavitev javno dostopnega sistema spremljanja statistike nepravilno izdanih odločb v davčnih postopkih, s četrtim sklepom pa vzpostavitev sistema spremljanja pravilnosti izdanih odločb davčnih inšpektorjev in javnih uslužbencev, ki na drugi stopnji odločajo v pritožbenih postopkih.

S petim sklepom so se obrnili na vlado, naj pripravi predlog zakonskih sprememb za ponovno uvedbo sistema kolegijskega odločanja v najzahtevnejših davčnih postopkih.

Minister za finance Klemen Boštjančič je na seji zavrnil trditve, da odločbe davčnih inšpektorjev zaradi različnih napak, najpogosteje zaradi napačne uporabe zakonodaje, pogosto padejo v sodnih procesih na podlagi tožb, ki jih davčni zavezanci pozneje vložijo.

"Iz podatkov o uspešnosti vloženih tožb v obdobju od 2017 do 2023 izhaja, da so bili davčni zavezanci v celotnem obdobju uspešni v povprečju 28 odstotkov, v postopku pred vrhovnim sodiščem pa v povprečju 40 odstotkov," je pojasnil članom komisije.

Trditev, da preveč odmerjeni davki bistveno zmanjšujejo likvidnost podjetij, je po mnenju ministra pavšalna in ni konkretizirana. Ob tem je poudaril, da imajo davčni organi možnost odloga plačila v primeru vloženih pravnih sredstev pred davčnim organom, v sodnem postopku pa zadržanje izvršitve odločbe.

Na Fursu vsako leto izdajo okoli 3,3 milijona pravnih aktov, od tega dobijo okoli 18.000 pritožb, je dejal generalni direktor Fursa Peter Grum. Od tega skoraj 60 odstotkov pritožb relativno hitro rešijo v lastni pristojnosti, od preostalih 40 odstotkov pa jih na drugi stopnji tri četrtine rešijo ugodno za Furs.

V primerih, ko je bilo ugotovljeno napačno ravnanje davčnih inšpektorjev, gre po Grumovih besedah največkrat za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, in ne za napačno uporabo materialnega prava, ker je eden glavnih očitkov.

"Ocenjujem, da delamo dobro, da smo učinkoviti, a možnosti za izboljšave so," se je strinjal Grum. Da je prostor za izboljšave, je ocenil tudi Boštjančič.

Monika Pekošak (Svoboda) se je v razpravi strinjala, da so možnosti za izboljšave predvsem na področju odpravljanja nejasnosti zakonodaje, ki ovirajo delovanje davčnih inšpektorjev in tudi podjetij. Med možnimi rešitvami je poudarila ozaveščanje in izobraževanje davčnih zavezancev.