Poslanec SDS-a France Cukjati je na seji odbora znova poudaril, da je sprememba družinskega zakonika velik poseg, ki je po njegovih besedah posvečen istospolnim skupnostim, zanemarja pa tisto "najsvetejše, družino in pravice otrok".

Spremembe zakonika, tako meni Cukjati, so nedržavotvorne, saj zagovorniki zakonika ne poslušajo tistega dela prebivalstva, ki je najbolj prizadet: "30 istospolnih partnerskih skupnosti in 400.000 družin - koga je tukaj bolj smotrno poslušati?"

"Definicijo popolne družine moramo imeti"
Poslanec SDS-a je zatrdil, da sta družina in zakonska zveza posebnega družbenega pomena in da bi morala država to negovati in spodbujati, saj je to dolgoročno pomembno za sam obstoj naroda. Pomemben razlog je po njegovih besedah tudi vzgib in cilj tipa skupnosti. "Kaj pa, če dva živita skupaj zaradi strasti do pornografije. Ali je to posebnega pomena?" je vprašal Cukjati.

"Definicijo popolne družine moramo imeti, sicer izgubimo kompas, pa tudi če v praksi tega ni. Tudi v zdravstvu ni vse popolno, toda definicijo zdravega človeka imamo in moramo imeti," je poudaril Cukjati. Dodal je: "Tudi Hitler je imel idejo - otroci brez družin in podobno."

Svetlik: Zakonik je odprt in strpen
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je zatrdil, da je predlagani zakonik odprt in strpen in da se bodo v skladu z njim lahko ljudje svobodno odločali o obliki družinske zveze. "V različnih kulturah so se oblikovale različne družinske skupnosti, kar samo potrjuje pravilnost predlagane zakonodaje," je še dejal minister.

Poslanka SD-ja Majda Potrata je znova poudarila, da v celoti podpira novi družinski zakonik, in sicer zato, ker po njenem nikomur ničesar ne jemlje, ampak samo ureja obstoječa razmerja. "Glavni cilj je, da so merila za vse osebe pred zakonom enaka, to pa ta zakonik omogoča," je zatrdila in dodala, da se zavzema za definicijo družino, kjer je osnova otrok, ob njem pa še ena ali dve odgovorni odrasli osebi.

Potrata: Dolžnost večine je, da skrbi za manjšino
Po njenih besedah je dolžnost večine, da skrbi za manjšino, pri čemer je tokrat manjšina sestavljena iz istospolnih partnerstev z otroki. "Družina ni samo tradicionalna skupnost matere in očeta. Vsakdo, ki se ozre okoli sebe, lahko vidi mnogotero vrsto družin," je povedala in nadaljevala, da ni nasprotnica biološkega starševstva, ampak samo daje potrebno podporo socialnemu starševstvu. Kot je zatrdila, ni nobene resne raziskave, ki pravi, da otroci v socialnem starševstvu živijo slabše kot v biološkem.

Poslanka SD-ja Darja Lavtižar Bebler je dejala, da je žalostna, da se grozi z referendumom (med drugim je možnost na današnji seji odbora omenjal Cukjati). "To ni stvar, o kateri bi se odločalo na referendumu," je prepričana. Pri tem je omenila, da bi - če bi razpisali referendum po hudem zločinu - večina Slovencev naslednji dan glasovala za smrtno kazen.

"Če je analni seks naravna stvar, potem..." je na seji tudi dejal poslanec SDS-a Marijan Pojbič, ki nasprotuje zakoniku. Aktivist za pravice istospolnih Mitja Blažič pa mu je odgovoril, da je po raziskavi, ki jo je naredila Irena Klavs, 30 odstotkov moških in 20 odstotkov žensk dejalo, da v heteroseksualnih odnosih prakticira analni seks.

Jerajeva: Ni povezave med napadom na lokal Open in zakonikom
Poslanka SDS-a Alenka Jeraj nasprotuje mnenju ministra za pravosodje Aleša Zalarja, da je zadnji napad na lokal Cafe Open razlog za čim prejšnje sprejetje družinskega zakonika. To ni stvar družinskega zakonika, ampak kazenskega pregona, zato imamo ministrico za notranje zadeve, je pojasnila poslanka največje opozicijske stranke.

Zakon bi moral varovati družino, materinstvo in očetovstvo, je na seji odbora dejal predstavnik Komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci Andrej Naglič. Ob tem je opozoril, da je tako mnenje pred dnevi - ko je razsodilo, da istospolne poroke niso del človekovih pravic - izrazilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

"Pravice morajo biti izenačene"
Nasprotno pa je pravnica in zagovornica pravic istospolno usmerjenih Barbara Rajgelj dejala, da je slovenska sodna praksa šla na tem področju tako daleč, da zakonodajalec nima več veliko manevrskega prostora pri spreminjanju zakonodaje. Dodala je, da je težava zakonodaje v praksi, ki ne ve, ali je mogoče v istospolni družini obravnavati posvojitve tujega otroka. Poudarila je, da pravice niso več dilema, ampak morajo biti izenačene.

Rajgljeva je Cukjatiju dejala, da z vidika istospolne zveze med zakonikom iz leta 1976 in predlaganim zakonom ni velike razlike. Ob tem je poudarila, da je treba opredeliti družino. Po njenem mnenju razmerje med starši in otroki ni naravno, kot trdi Cukjati, ampak družbeno konstruirano.

Najspornejši del zakonika, ki že od predstavitve dalje buri duhove v slovenski javnosti, je pravica istospolnih partnerjev, da lahko posvojijo otroka. Zagovorniki pravic istospolnih in koalicija to rešitev zagovarjajo, nasprotujejo pa ji v opoziciji. Prav tako je družinskemu zakoniku nenaklonjena Cerkev.

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je šestnajst ur obravnaval drugi člen zakonika (začel ga je obravnavati 4. maja), ki govori o tem, kdo sestavlja družino, je tudi zavrnil dopolnilo SDS-a k drugemu členu. To dopolnilo se je glasilo, da je družina življenjska skupnost otrok in staršev, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo države.