V četrtek naj bi o podpisu dokumentov predvidoma odločala vlada, sam podpis bi sledil v petek.

Zamik na željo KSJS-ja

Vladna stran je okviru priprave podlag za prenovo plačnega sistema javnega sektorja s predvidenimi dvigi plač načrtovala, da bodo sindikati v ponedeljek parafirali kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev ter dogovore, katerih vsebino so usklajevali na t. i. stebrnih pogajanjih.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) pa je v dopisu vladi in njeni pogajalski skupini v ponedeljek dopoldne predlagala, da se parafiranje kolektivnih pogodb in dogovorov v okviru prenove plačnega sistema javnega sektorja, ki je bilo predvideno v ponedeljek, prestavi na sredo.

"Vladna stran je povzročila zmedo, ko je spremenila dolgoletno prakso, da dokumente parafirajo vodje pogajalcev na vladni in sindikalni strani, in je – vsaj v enem od stebrov – na parafo povabila vse reprezentativne sindikate. Sindikati smo vabljeni na parafo, hkrati pa vseh dokumentov nismo niti videli, kaj šele da bi jih lahko pregledali.To velja vsaj za stebrna pogajanja. To, da smo, vsaj v enem od stebrov, za pregled stotin delovnih mest dobili le nekaj ur časa, je do sindikatov podcenjujoče," so sporočili iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), ki jo vodi Branimir Štrukelj.

Zadnji korak pred podpisom kolektivnih pogodb

Znotraj stebrnih pogajanjih so med drugim potekala usklajevanja o uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede in s tem torej tudi o konkretnih dvigih plač, ki jih bodo v prihodnjih letih deležni zaposleni na teh delovnih mestih. Prav ta pogajanja so odločilna za uspeh celotnega projekta prenove plačnega sistema.

Temelje za prenovo sistema postavlja zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga je DZ že sprejel. Sindikati in vlada pa so nato parafirali tudi kolektivno pogodbo za javni sektor, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej. Naslednji korak je parafiranje kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev.

V Sindikatu vojakov Slovenije sicer napovedujejo, da bodo zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, če ta ne bo umaknjen, poslali v presojo ustavnemu sodišču s predlogom za njegovo začasno zadržanje. Prepričani so namreč, da je novi kvorum za veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor, kot je določen v zakonu, neustaven.

18 sindikatov ne želi parafirati dokumentov

Potem ko so prejšnji teden potekala še zadnja stebrna pogajanja, je sicer postalo jasno, da vsi sindikati dokumentov ne bodo parafirali. To je v petek sporočilo 18 sindikatov drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce.

Vladna stran medtem vse sindikate poziva, da pristopijo k parafiranju in v nadaljevanju tudi k podpisu, s čimer bo omogočeno bistveno izboljšanje plačnega položaja zaposlenih, ki jih prav ti sindikati zastopajo, so zapisali na ministrstvu za javno upravo.

Sindikati, ki ne želijo parafirati kolektivne pogodbe, so v skupni izjavi pojasnili, da pred pogajanji besedila kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti niso prejeli ne v elektronski ne v fizični obliki. Kar so označili kot nepošteno, nestrokovno, nespoštljivo in skrajno ponižujoče. Od vladne strani pričakujejo, da ponovno preuči predloge sindikalne strani. V nadaljevanju pa pričakujejo tudi pogajanja za normativni del, kot ga imajo kolektivne pogodbe v drugih dejavnostih.

Vladna stran ne želi privoliti v zviševanje plač za štiri oz. pet plačnih razredov

Na ministrstvu za javno upravo odgovarjajo, da je sindikalna stran predlog omenjene kolektivne pogodbe prejela večkrat, 9. in 23. septembra ter potem še 8. oktobra.

Pri tem pojasnjujejo, da je bil dogovor, da se delovna mesta ekspertov in specialistov pogajajo po plačnih stebrih, dosežen na krovnih pogajanjih dan pred stebrnimi pogajanji zvečer. Na omenjenih krovnih pogajanjih, na katerih sodelujejo vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja, pa da so bila ta delovna mesta z uvrstitvami v plačne razrede in pogoji za njihovo zasedbo tudi predstavljena.

Vladna stran je želela predstaviti še te zadnje spremembe, ki bi jih bilo treba vključiti v kolektivno pogodbo. Ker so sindikati zapustili pogajanja, pa kolektivna pogodba ni bila obravnavana.

Ključni razlog, da so sindikati zapustili pogajanja, po oceni vlade "ni vezan na obravnavo kolektivne pogodbe, temveč na dejstvo, da vladna stran ne more privoliti v linearno poviševanje plač za vse zaposlene za štiri oz. pet plačnih razredov, kot predlaga sindikalna stran".

Ob tem pojasnjujejo, da so jasno predstavili razloge, zakaj takšnega predloga ne morejo sprejeti. Opozarjajo tudi, da se na podlagi predloga vladne strani plače vsem zaposlenim v okviru drugega plačnega stebra bistveno povišujejo, nekaterim tudi do 40 odstotkov.

Dodajajo, da pogajanja o normativnem delu kolektivne pogodbe za državno upravo že potekajo, a je bila intenzivnost pogajanj v dogovoru s sindikati začasno zmanjšana zaradi pogajanj o prenovi plačnega sistema.

Ne nazadnje pa je po njihovih navedbah tudi v krovnem dogovoru o prenovi plačnega sistema, ki ga podpisujejo vsi sindikati javnega sektorja, jasno določeno, da naj bi se pogajanja o normativnem delu kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti zaključila do 30. marca 2025.

Kvorum, po katerem je za veljavnost potreben podpis večine reprezentativnih sindikatov, je z zakonom določen samo za kolektivno pogodbo za javni sektor, in sicer je zahtevana "večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja". Za dogovor o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju kvorum zakonsko ni predviden, na vladni strani pa pričakujejo, da bodo tisti sindikati, ki bodo podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor, podpisali tudi dogovor, ter da bodo upoštevali, da sta oba akta veljavna, če bosta imela večinsko podporo.

Podpis kolektivnih pogodb v petek

Kolektivne pogodbe za javni sektor naj bi podpisali v petek, potem ko se bodo do njih opredelili še organi sindikatov. So pa v dosedanjih pogajanjih predvideli tudi varovalke.

Dogovor je namreč, da bo vlada, če do 15. novembra kolektivne pogodbe ne bodo sklenjene, najkasneje do 22. novembra po nujnem postopku predlagala prenehanje veljavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

"Prva varianta je, da se premakne datum uveljavitve zakona ali da se morda celo sprejme nov zakon, da ta zakon ne začne veljati in se še zdaj veljavni zakon uporablja tudi po 1. 1. 2025, se pravi star plačni zakon. Ampak dejansko v tej smeri ne iščemo nobenih rešitev, ker vso energijo, čas in vso voljo in znanje vlagamo v to, da dejansko sklenemo dogovor in kolektivne pogodbe," je za Radio Slovenija povedala državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec.