Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je Cerarja vprašal, kako je z vladno kadrovsko politiko. Premierja je Tanko tako vprašal, ali drži, da se je izmed kandidatov za sodnika oziroma sodnico Sodišča EU-ja v Luksemburgu sam sešel le z Markom Ilešičem, še preden je druga kandidatka Verica Trestenjak od kandidature odstopila.

Cerar je odgovoril, da kot pravnik in nekdanji profesor ter nekdanji predsednik sodnega sveta dobro pozna tako Ilešiča kot Verico Trstenjak in tudi Boštjana M. Zupančiča, ki je bil sprva tudi kandidat. Z Ilešičem se je sicer sešel, a ne na samem in le v okviru obiska v Luksemburgu. Pri izbiri kandidata ni bil pristranski niti ni želel tako delovati.

Odprta je tudi kandidatura za mesto sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, eden izmed kandidatov je tudi Gregor Virant. Ker se je Cerar sestal tudi z njim, je po mnenju Tanka tudi na ta postopek padla senca dvoma o nepristranskosti. Cerar je pojasnil, da se je z Virantom resda sestal, a le na temo reforme javne uprave, saj je bil Virant minister za javno upravo.

Cerar: Vprašanje odškodnin ni urejeno, toda ...
Iz ZL-ja je prišlo vprašanje glede povračila vojne škode. Kot opozarja poslanka ZL-ja Violeta Tomić, sklepa DZ-ja iz leta 1994 o pospešitvi pogajanj z Nemčijo za izterjavo vojne škode doslej ni udejanjila nobena vlada. Cerarja je vprašala, ali bo sedanja vlada zahtevala povračilo vojne škode, kot tudi, ali bo pripravila zakon o poplačilu materialne škode iz časa 2. svetovne vojne.

To vprašanje zahteva širši politični in zgodovinski kontekst. Res je, da je bila Slovenija v 2. svetovni vojni uničena, a od takrat je po besedah Cerarja minilo že 70 let. Z vstopom v EU in tesnejšo povezavo z Nemčijo se je Slovenija prelomno odločila, da bo presegla zgodovinsko delitev in dediščino druge svetovne vojne "na načelih solidarnosti, kohezije in pravičnosti", je dejal Cerar.

Slovenija sicer še vedno meni, da vprašanje odškodnin ni dokončno urejeno, je dejal premier. Jasno pa je tudi stališče ZR Nemčije, da so bile vse obveznosti med takratno ZR Nemčijo in SFR Jugoslavijo poravnane. Nemčija pa je danes največja gospodarska partnerica Slovenije, je dejal. Cerar si ne želi, da bi "poenostavljeni recepti, ki jih zaznavamo v drugih delih Evrope", kvarili odnose med Slovenijo in Nemčijo.

Violeta Tomić je vztrajala pri vprašanju, ali in kdaj bo Slovenija odprla vprašanje odškodnin zaradi vojne škode na dvostranski ravni. Dolga nismo odpisali, je dejal Cerar, a za odpiranje tega vprašanja mora biti ustrezen trenutek.

Cerar: Mikropodjetja so bogastvo Slovenije
Vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin je premierja pozval k pojasnilu v zvezi z vladnimi ukrepi na področju prestrukturiranja podjetij.

Cerar je omenil gospodarsko rast, ki vzbuja optimizem. Poudaril je vlogo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) pri prestrukturiranju podjetij. Zakoni bodo olajšali razdolževanje in poslovno prestrukturiranje podjetij, je obljubil premier. DUTB se je v preteklosti preveč ukvarjal s prodajami, premalo pa s perspektivo podjetij, je povedal Cerar. Okrepili bodo tudi učinkovitost sodišč pri izvajanju te zakonodaje. Odpraviti je treba kreditni krč, meni Cerar, ki je napovedal internacionalizacijo slovenskega gospodarstva.

Tonina je še zanimalo, kaj bo vlada storila za pomoč mikro- in malim podjetjem pri njihovem prestrukturiranju. Od njihove razdolžitve in preživetja je namreč odvisna usoda Slovenije, je dejal Tonin. Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja novelo na tem področju, je dejal Cerar. "Vlada nikakor ne želi pozabiti na to vrsto podjetij, to je slovensko bogastvo," je dejal premier.
Gorenak za spremembo razmerij med oblastmi
Po mnenju Vinka Gorenaka (SDS) je pravosodje zaprt sistem, ki čedalje vidneje ščiti samega sebe, lastne napake in ljudi, ni odziven in ni odgovoren. Pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču je zastavil vprašanje, kako gleda na to in na razmerja med tremi vejami oblasti.

Klemenčič se je strinjal, da mehanizmi nadzora mogoče niso povsod tako učinkoviti, kot bi morali biti. A v določenem delu so po njegovih besedah tudi večji, kot bi morali biti, kot na primer v primeru imenovanja sodnikov, ki jih pri nas imenuje parlament, v številnih državah pa je to prepuščeno sodnemu svetu.

"Tu je treba vzpostaviti nova razmerja sil in moči," je dejal minister in pojasnil, da je v normativnem programu za letos tudi sprejetje zakona o sodnem svetu. Po njegovih besedah bo aprila začela delovati delovna skupina, ki naj bi pripravila dolgoročno strategijo slovenskega sodstva in izhodišča za pripravo zakona o sodnem svetu. Klemenčič meni, da je treba sodni svet okrepiti in politiko od njega čim bolj umakniti, pri čemer pa mora sodstvo delovati še bolj transparentno.

Razlog za čakalne vrste "nepravilno vodenje"
Katere ukrepe za zmanjševanje čakalnih vrst v zdravstvu pripravlja ministrstvo za zdravje, je zanimalo Jerneja Vrtovca (NSi) in Marinko Levičar (DeSUS). "Na žalost ta sistem pri nas ni urejen in ne deluje, kot je zamišljen," ugotavlja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Ugotovitve zdravstvenega inšpektorata v nekaterih bolnišnicah kažejo, da je pomanjkanje denarja razlog le v enem delu, kjer so čakalne liste vodene korektno, je dejala Kolar Celarčeva. Te dni je, kot je pojasnila, pozvala direktorje bolnišnic, da najprej sami z notranjo revizijo ali drugo vrsto nadzora pregledajo čakalne sezname. Po njenih besedah je namreč znano, da se veliko ljudi pojavlja v dveh ali treh čakalnih vrstah.

Hkrati na ministrstvu pripravljajo tudi spremembe pravilnika o čakalnih vrstah, kjer je po mnenju ministrice problem predvsem pri definiciji napotnic z oznakama hitro in nujno. Ko bomo v Sloveniji predvidoma proti koncu leta vpeljali elektronsko naročanje in elektronski recept, bomo res lahko imeli centraliziran in računalniško voden seznam čakalnih vrst, pri katerem ne bo možno ročno poseganje in popravljanje za nazaj, je pojasnila ministrica.

Čakalnim vrstam se sicer po njenih besedah ne bo dalo v celoti izogniti, gre pa za to, da te ne bodo presegale določenega časovnega obdobja in da bodo tisti, ki potrebujejo zelo hiter pregled pri specialistu, na vrsti v zelo kratkem času.

Koprivnikar obljublja prihranke
Urško Ban (SMC) je zanimalo, kako bo potekala prenova državne informatike. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pojasnil, da ta že poteka s pripravo strategije razvoja informatike, ki se je začela leta 2013. Načrt prenove je vključeval tudi izgradnjo državnega računalniškega oblaka. Napredek v tem mandatu: vladi je Koprivnikar predlagal imenovanje skupine za razvoj informatike in dveh podskupin. Prenova naj bi bila dokončana v letu 2017.

Po njegovih besedah je treba med drugim urediti upravljanje s podatki, saj imamo v tej državi velike težave pri urejenosti in preglednosti podatkov, zato prihaja do neusklajenosti, neažurnosti in podvajanja. Prav tako je treba konsolidirati infrastrukturo in aplikativne rešitve. Zdaj namreč za iste namene uporabljamo različne aplikacije, ki so med sabo nezdružljive, ali pa različni državni organi uporabljajo isto aplikacijo istega proizvajalca, ki pa je večkrat zaračunana, je pojasnil.

Prav tako se zavzema za enotno varnostno politiko celotnega informacijskega sistema, da bi se natančno vedelo, kakšne so pristojnosti dostopov, in da bi zagotovili sledljivost vpogledov v te podatke. Ocenjeni prihranki so v prvih treh letih 20 milijonov evrov, v letošnjem letu pa se je proračun že zmanjšal za devet milijonov evrov, je pojasnil Koprivnikar.

Mramor: ZL manipulira
Finančni minister Dušan Mramor je komentiral neuradno ceno za prodajo NKBM-ja. Ta mora po njegovem mnenju biti takšna, kot se na primerljivih trgih dobiva za primerljive banke. "To, da smo vanjo vložili eno milijardo, dobili pa bomo 200 milijonov evrov, je dejansko samo manipulacija," je Mramor danes dejal v odgovoru na vprašanje Luke Mesca (ZL).

"Eno milijardo smo vložili zato, da smo pokrili ogromno luknjo, ki je bila v tej banki. In s tem smo le nadomestili sredstva, ki jih ni bilo, da bi lahko ohranili vrednost depozitov in da vlagatelji ne bi izgubili svojega premoženja in svojih vlog," je Mramor odvrnil na očitek poslančev očitek, kako lahko za 200 milijonov evrov prodajo banko, v katero je država vložila več kot milijardo evrov.

Na poslančev očitek, da je NKBM preveč kapitaliziran, saj da "trenutno izkazuje več kot 20 odstotkov kapitalske ustreznosti, kar je še enkrat več od predpisane", je Mramor odgovoril, da je kapitalska ustreznost v resnici točno na meji. "Zakaj je 20-odstotna? Zato, ker je na drugi strani treba pogledati, koliko je slabih naložb. In NKBM ima daleč nadpovprečen obseg slabih naložb," je pojasnil.

DeSUS spominja na usklajevanje pokojnin
Vodja poslanske skupine koalicijskega DeSUS-a Franc Jurša je Cerarja pozval, naj ponovi dano zavezo, da se bodo pokojnine usklajevale za leto 2014, v katerem je bila po prvih podatkih gospodarska rast 2,5-odstotna, izplačilo pa bo januarja 2016.

Vsi koalicijski partnerji želijo ljudem izboljšati življenje, je dejal Cerar. Vlada bo naredila vse, da bo zaveza o usklajevanju izpolnjena, je obljubil. Če bo gospodarska rast 2,5-odstotna, se bodo tako pokojnine uskladile z letom 2016, je dejal premier.

Torek, sicer zadnji dan marčevske seje, bo poleg prvih obravnav dveh zakonskih predlogov s podpisom SDS-a prinesel tudi odločanje o mandatno-volilnih zadevah. Obeta se izvolitev Marka Ilešiča za sodnika na Sodišču EU-ja in imenovanje Miloša Časa za direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev.