Tako so na Jesenicah v sredo prvič predstavili osnutek državnega prostorskega načrta za gradnjo druge predorske cevi predora Karavanke, ki bo podlaga za izdelavo projekta, pridobitev gradbenega dovoljenja ter parcelacijo in odkupe zemljišč, je za Radio Slovenija poročala Romana Erjavec.

O tem, kako v skladu z evropsko direktivo zagotoviti varnost v predoru, med Slovenijo in Avstrijo dalj časa ni bilo soglasja, na koncu pa je posebna meddržavna komisija lani vendarle sprejela odločitev, da se zgradi dodatna predorska cev. Ta bo na slovenski strani, kjer je treba zgraditi še manjkajoči del avtoceste v dolžini 620 metrov, dolga 3530 metrov, celotna vrednost naložbe pa je ocenjena na 250 milijonov evrov. Slovenija naj bi plačala približno 120 milijonov. Kot pravi Zvone Zavašnik z ministrstva za infrastrukturo in prostor, je odločitev dokončna.

Nova cev, boljša pretočnost in večja varnost
Gostota prometa v skladu z evropskimi smernicami na slovenski strani sicer še ni dosežena, gostota tovornega prometa pa je že presežena. Druga cev pa bo poleg zagotavljanja večje varnosti zagotavljala tudi boljšo pretočnost. V bistvu pa gre za dokončanje za zdaj le polovične avtoceste, je dejala Ana Sodnik Prah z Darsa.

Na Jesenicah pa so pripravljavce načrta opozorili na nekaj težav, ki jih bo prinesel poseg. Tako bo treba razčistiti, kaj in kako z vodnim virom Julijana. Kot pravi Andraž Tolar, pa ima občina tudi pripombe na izbrana deponijska mesta, kamor naj bi med gradnjo odložili več kot pol milijona kubikov materiala. Skoraj vsa so namreč na mestih, ki jih je občina predvidela za pozidavo.

Pripravljavci načrta so zato občino pozvali, naj posreduje svoje pripombe in tudi predloge za morebitne druge lokacije. Promet po novi predorski cevi naj bi sicer stekel v letu 2019.