Popravljeni zakon o splošnem upravnem postopku, ki je te dni v medresorskem usklajevanju, namreč po nemškem zgledu korenito spreminja določbe o vročanju.

Popravki so tako koreniti - če bo pri njih seveda ostalo - da bo po novem za kar 90 odstotkov priporočenih pisem zadostovala navadna pošta.

Ločnico riše teža vsebine: "Ko državljanu nekaj odobrimo, ga o nečem obvestimo, ga pozovemo, da izrazi interes, če to želi ...," za našteto je dovolj navadna pošta, pojasni minister za javno upravo Boris Koprivnikar. "Ne pa, ko upravni organ sam nekaj naloži državljanu ali mu nekaj odredi - takrat bo še vedno vročanje s povratnico," kar ponazori z aktualnimi pozivi za prestajanje zaporne kazni.

Prihranjena pot do pošte, kar je ljudem pogosto odveč, in ne nazadnje nižji stroški - tako državljana kot države sta manj pomembni prednosti. Precej bolj očitnO je skrajšanje postopkov: "Zato, ker se šteje, da če se nekaj dobi z navadno pošto, si dobil v treh dneh in nato postopki tečejo od tukaj naprej," pojasnjuje minister.

Konec izgovorov
Spremembe pa za nekatere - med drugim politike - pomenijo tudi konec sprenevedanja in izogibanja. Nazadnje smo tak primer gledali pri komisarski kandidatki in pismu KPK-ja.

"Konec izgovorov, če nekdo dobi obvestilo in se želi izreči glede nekega mnenja, ki je neobvezno, potem se ne more izgovarjati, da pošte ni dvignil, da ga ni bilo v državi in tako naprej, ker je pač pošto dobil. In organ bo to razumel, kot da je naslovnik z vsebino seznanjen," pravi Koprivnikar, ki dodaja, da so odzivi stroke - na za zdaj sicer šele osnutek popravkov zakona - dobri.