Edini odgovor, ki ga tuja dobra praksa in teorija poznata v primeru omejevanja sistemske korupcije v majhnih državah, zaprtih ekonomijah, je transparentnost, je na posvetu o vplivu korupcije na slovensko gospodarstvo danes v Ljubljani poudaril predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič.

Trenutno je Klemenčič zmeren optimist. "Že ta ali drug teden bomo videli, kako na mestu je ta optimizem. V Sloveniji je vprašanje kakovosti vladanja vedno bilo in verjetno še dolgo bo," je prepričan.
Ob tem je poudaril, da je v zadnjem času ob sestavljanju nove vlade zasledil tudi vprašanje boja proti korupciji. "Prvi predpogoj, da sprejemate ukrepe v parlamentu, ki so naravnani k večji odgovornosti, transparentnosti, je, da tam sedijo ljudje, ki se teh ukrepov sami ne bojijo, in ljudje, s katerimi povezane osebe se teh ukrepov ne bojijo," je opozoril in dodal, da do takrat taki ukrepi v Sloveniji ne bodo sprejeti.

Neplačani računi in šibko gospodarstvo
Sociolog Urban Vehovar je predstavil tudi izsledke raziskave Vpliv korupcije na kakovost slovenskega gospodarskega okolja, ki jo je pri podjetju Valicon naročila protikorupcijska komisija, plačalo pa veleposlaništvo Velike Britanije. Izpostavil je, da je padec konkurenčnosti slovenskega gospodarstva predvsem posledica sistemske korupcije. Raziskava je pokazala, da polovica vprašanih menedžerjev meni, da je preglednost nizka tudi pri delovanju finančnih institucij.

Okoli 70 odstotkov anketiranih menedžerjev meni, da plačilna nedisciplina zavira poslovne dejavnosti podjetij. "Plačilna nedisciplina je sistematično neplačevanje računov, ki si ga privoščijo podjetja, kjer je vloga države prevladujoča. Ali pa gre za javna sredstva, kjer ta denar je, pa je v poslovni model korporacije vgrajen mehanizem, vedenje, da račun ne bo plačan," je pojasnjeval Vehovar.

Sistem za proizvodnjo revščine
Ob tem je prepričan, da smo nesposobni nadzirati uprave podjetij, še posebej tiste v državni lasti. "Soočamo se s sistemsko korupcijo, v kateri je gospodarski sistem ujet. V tem sistemu so izrazito privilegirana podjetja v državni lasti," je poudaril Vehovar in dodal, da obstajajo mehanizmi, selekcije ljudi, ki se umeščajo v nadzorne svete podjetij v državni lasti.

"Takšen sistem dolgoročno producira revščino, zavira tvorbo novih delovnih mest. Plačilna disciplina je privedla do propada stotih podjetij, izgube tisoče delovnih mest. Duši tisto, kar je zdravo v tej družbi, gospodarstvu," je še prepričan Vehovar, ki dodaja, da je pri nas veliko zdravih podjetnikov. Meni, da je treba odpreti prostor za ta podjetja, saj je od tega po njegovem odvisna naša prihodnost.