Evropska komisarka za širitev Unije Marta Kos je v pogovoru v Hiši EU v Ljubljani na temo evropske širitvene politike in aktualnih izzivov dejala, da v današnjih zahtevnih časih čuti podobno energijo kot v času osamosvojitve Slovenije, razpada Jugoslavije in Sovjetske zveze, združitve Nemčije in drugih geopolitičnih premikov na začetku 90. let.

Med izzivi današnjega časa je omenila varnost, zahtevne geopolitične razmere in iskanje novih načinov za širitev EU-ja. Dejala je tudi, da namesto besede širitev raje uporablja združevanje Evrope, kar pomeni združevanje na osnovi skupnih vrednot, kot so spoštovanje vladavine prava in človekovih pravic.

Sorodna novica Marta Kos: Če ne z Vučićem, s kom pa naj se v Srbiji pogovarjamo?

"Prvič doživljamo, da ne velja več sistem, ko so države kandidatke izpolnile pogoje in nato vstopile v EU. Danes imamo namreč zunanje sile, ki hočejo preprečiti določenim državam, da bi postale članice, tega ob nobeni drugi širitvi v preteklosti ni bilo," je dejala.

Kos: Srbijo želim vrniti na evropsko pot

Glede številnih kritik in polemik po njenem nedavnem srečanju s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem je komisarka dejala, da se je z njim srečala zato, ker se mora pogovarjati z vsemi državami kandidatkami in ker želi vrniti Srbijo na evropsko pot.

Ob tem je podprla zahteve, ki jih srbski protestniki naslavljajo na oblasti, saj da bo enake zahteve za reforme Srbiji pred njenim vstopom postavil tudi EU.

Glede izzivov na Zahodnem Balkanu je med drugim poudarila še razmere v Bosni in Hercegovini ter normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino. Ob tem je napovedala, da bi lahko Črna gora in Albanija končali pogajanja za vstop v EU do leta 2026 ali 2027.

Kos ob tem meni, da se morajo države članice EU-ja in države kandidatke za vstop bolj povezovati med seboj. Kot sredstva za mehkejši pristop pri združevanju in medsebojnem povezovanju Evrope je med drugim poudarila povezovalno moč športa in več vključevanja mladih.

Slovenija odločno zagovarja širitev

Slovenija je po njenem mnenju v Bruslju prepoznana kot država, ki odločno zagovarja širitev, zlasti na Zahodni Balkan. Priznala pa je, da v primerjavi z obdobjem pred 20 leti, ko je Slovenija vstopala v EU, danes velik izziv predstavlja tudi upad ugleda Unije v državah kandidatkah.

Dodala je, da je treba države na Zahodnem Balkanu obravnavati enako kot Ukrajino ali Gruzijo, in popraviti odnos Unije do širitve, kar je po njenem mnenju tudi del razloga za počasen napredek te regije pri približevanju EU-ju. Kritizirala je zastarele, dolgotrajne in zapletene postopke za sprejem novih članic EU-ja, pri čemer bi po njeni oceni pomagalo, da bi za določene odločitve zadostovala kvalificirana večina.

Kos je podprla tudi vlogo nevladnih organizacij v državah kandidatkah, ki so po njeni oceni v sodobnih družbah prevzele vlogo "psov čuvajev", ki so jo včasih opravljali mediji.

Glede varnosti EU-ja je ob tem menila, da države kandidatke že danes lahko prispevajo k njej skozi določene razvojne programe in postopno integracijo.

Evropska komisarka za širitev, ki je na svojem tretjem obisku v Sloveniji od prevzema položaja, se bo v petek sešla s premierjem Robertom Golobom in zunanjo ministrico Tanjo Fajon. Na Brdu pri Kranju se bo srečala še z notranjimi ministri držav procesa Brdo, predtem pa bo pristojnima odboroma DZ-ja predstavila delovni program Evropske komisije za leto 2025.