Ljubljanski podžupan Janez Koželj je na novinarski konferenci izpostavil vidike priprave v ponedeljek sprejetega občinskega prostorskega načrta, ki ga je med drugim označil za "izredno zahteven strokovno-politični projekt". Načrt, ki je prvi po letu 1986, je bil v javnosti predmet številnih kritik, ki jih Koželj po vrsti zavrača. "Ta plan predstavlja prehod iz normativnega v dogovorno urbanistično načrtovanje, okoliščine njegovega nastanka pa zaznamujejo prehod iz sistema javne v sistem prevladujoče zasebne lastnine nepremičnin," meni podžupan.
Koželj je poudaril še, da je načrt, pri pripravi katerega so sodelovali strokovnjaki in profesorji s področja urbanizma, usklajen z novim zakonom o prostorskem načrtovanju. Povedal je tudi, da so se pred urbanisti pri pripravi načrta pojavila določena temeljna vprašanja, med drugim, kako ponovno vzpostaviti več javnega nadzora nad delovanjem trga. Obžaluje, da se z ministrstvom niso uspeli sporazumeti o sodelovanju pri preizkusu novega, nepreizkušenega zakonskega okvira, ki bo po njegovem vzorčni primer za prostorske načrte.
Janković: Poizkušali smo upoštevati vse želje
Načelnik oddelka za urejanje prostora MOL-a Miran Gajšek je dejal, da je širitev Ljubljane pravilna, saj je za identiteto najslabša ravno razpršenost, ki se pri nas kaže v 6.000 naseljih. "Kar smo naredili, je naša predstava o oblikovanju mesta, ne predstava vseh prebivalcev, in zaradi tega se dogaja katarza," še meni Gajšek. "Izhajali smo iz genoma mesta, nekega dednega zapisa vseh zgodovinskih dob, ki so se zgodile v Ljubljani, od mostiščarjev dalje," je pojasnil.
"Zame je to ključni dokument tega mandata," je načrt komentiral ljubljanski župan Zoran Janković, ki je poudaril, da je ta nastal na podlagi stroke in ljudi. Sporna se mu je zdela izjava mestne svetnice Metke Tekavčič (SD), da se z načrtom ne mudi. "Gospa Tekavčič je v tej sobi (sejni dvorani op. p.) že 16 let. Ali se res ne mudi? Jaz bi vprašal, zakaj ga niso sprejeli prej," je še dodal. Zatrdil je, da so na MOL-u poizkušali upoštevati vse želje ljudi, kot ključno vprašanje pa izpostavil neusklajenost zakonodaje.
Koželj: Pritiske bi morali blažiti fiskalni instrumenti
Župan Jankovič je v zvezi s tistimi, ki so prodali svoja zemljišča in so zdaj razočarani, dejal, da je ljudi opozarjal, naj zemljišč ne prodajo prezgodaj, a dodal, da je tudi sam pričakoval, da bo načrt sprejet prej. Gajšek pa je povedal tudi, da prostorski načrt spreminja namembnost za 10.500 parcel ali skupno 889 hektarjev zemljišč, ki bodo namenjena za stanovanja, infrastrukturo, zelene površine in industrijo.
Po Koželjevih besedah plan za zelene površine namenja skoraj enako površino zemljišč kot tisti iz leta 1986, na očitek o koruptivnosti načrta pa odgovarja, da bi morali pritiske na spremembe namembnosti blažiti ustrezni fiskalni instrumenti, ki jih v Sloveniji zaenkrat ne poznamo. "Gre za davek na spremembo namembnosti in davek na donos pri gradnji na posebej donosnih lokacijah," je pojasnil Koželj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje