Kršitev iz lastnih pristojnosti, to je kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, komisija ni potrdila, zato je postopek zaključila, so sporočili s KPK-ja.

KPK je postopek začel na podlagi prijave iz januarja 2024, v kateri so bili navedeni očitki o domnevnih nepravilnostih ministrstva za pravosodje pri nakupu stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani in očitki o vpletenosti stranke SD v ta nakup, zlasti tedanjega glavnega tajnika SD-ja Klemna Žiberta.

V dokumentaciji manjkajo ključni dokumenti

Na podlagi pregleda dokumentacije in javno dostopnih podatkov je KPK ugotovil, da je bil postopek nakupa stavbe izveden nepregledno in premalo skrbno oz. negospodarno in brez ustrezne strokovne podlage.

Sorodna novica Okoliščine nakupa stavbe na Litijski cesti bo preverila tudi Komisija za preprečevanje korupcije

Ugotovil je, da v dokumentaciji manjkajo ključni dokumenti oz. zabeležke, ki so za tovrstne večje investicije še posebej pomembni, tako z vidika preglednosti posla kot krepitve integritete odločanja v javnem interesu. Ni na primer razvidno, kdo se je odločil, da je izbrana ponudba primerna za nadaljnjo obravnavo oziroma da se v zvezi s to ponudbo nadaljujejo aktivnosti ministrstva, v sporočilu za javnost navaja KPK.

Prav tako strokovne službe in vodstvo med seboj niso bili usklajeni in obveščeni, ministrstvo za finance pa ni preverilo dejanske racionalnosti in smotrnosti predvidene porabe sredstev, ministrstvo za pravosodje pa je postopek nakupa nadaljevalo brez zagotovljenih finančnih sredstev, je ugotovil KPK.

"Zaradi takšnih in podobnih ravnanj je bil praktično celoten postopek nakupa obremenjen s korupcijskimi tveganji," je zapisano. Zato je KPK ključnim akterjem v zadevi izdal priporočila za izboljšanje ravnanja s stvarnim premoženjem.

KPK vladi priporočil, naj vsa ministrstva pozove k zagotavljanju preglednosti

Predvsem vladi je KPK priporočil, naj vsa ministrstva pozove k zagotavljanju preglednosti in doslednega evidentiranja dokumentacije ter beleženju prisotnosti vseh vpletenih na sestankih. Pozval jo je k ustanovitvi delovnih skupin za večje projekte, ki vključujejo uporabnike nepremičnin in Državno odvetništvo, k ustreznemu načrtovanju časovnic projektov ter h krepitvi notranjih nadzorov. Vladi je tudi priporočil, naj oblikuje in sprejme svoj načrt integritete, "ki je ob učinkoviti uporabi lahko glavno varovalo pred nastankom korupcijskih tveganj".

Ker po zakonodaji glavni tajniki oz. generalni sekretarji političnih strank niso opredeljeni kot uradne osebe, se KPK ni mogel opredeliti do očitkov o vlogi takratnega glavnega tajnika SD-ja. Je pa ministrstvu za pravosodje priporočil, da pristopi k spremembi zakona o preprečevanju korupcije, s katerimi se glavni tajniki oz. generalni sekretarji političnih strank uvrstijo med uradne osebe po omenjenem zakonu.

KPK je v povezavi z zadevo junija in decembra lani prejel tudi prijavi, ki sta vsebovali očitke glede nasprotij interesov ter groženj, ponarejanja dokumentacije, oviranja državnih organov, šikaniranja in izsiljevanja na ministrstvu za pravosodje v povezavi z izvedbo revizije pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2023 pri omenjenem nakupu. Ugotovil je, da prijavo že obravnava Računsko sodišče, zato mu je ni ponovno odstopil. Zaradi zaznanih sumov iz pristojnosti drugih organov pa je prijavi odstopil policiji in inšpektoratu za javni sektor.

Ministrstvo za pravosodje: Ugotovitve komisije dodatno potrdile obstoj resnih kršitev

Z ministrstva za pravosodje so v odzivu na poročilo KPK-ja zapisali, da se zavedajo, "da so ugotovitve komisije zgolj še dodatno potrdile, da so bile pri tem postopku prisotne resne kršitve, ki so ogrozile tako transparentnost kot gospodarno ravnanje s sredstvi". Ob tem so dodali, da ugotovitve "nedvomno kažejo na potrebo po izboljšavah v prihodnjem ravnanju z državnim premoženjem in zagotavljanju večje preglednosti pri tovrstnih postopkih".

"Ministrstvo za pravosodje se zavzema za uresničitev priporočil komisije, še posebej tistih, ki zadevajo okrepitev notranjih kontrol in boljše obvladovanje tveganj pri izvedbi prihodnjih projektov," so zatrdili.

Glede priporočila KPK-ja, naj ministrstvo za pravosodje začne postopek sprememb zakona o integriteti, po kateri se glavni tajniki političnih strank uvrstijo med uradne osebe po zakonu, pa so navedli, da je ministrica že na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom napovedala možnost sprememb določil omenjenega zakona: "Spremembe in dopolnitve ZIntPK načrtujemo letos in v tem okviru bomo obravnavali tudi priporočilo KPK-ja. Trenutno smo v postopku ustanavljanja delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakona, v njej pa bodo sodelovali tudi predstavniki KPK-ja."

Že jeseni sestanek o poenotenju cenitev zapriseženih cenilcev

Tudi glede priporočila o poenotenju metodologije cenitev zapriseženih cenilcev ministrstvo že izvaja dejavnosti, so zapisali in dodali: "Jeseni je bil izveden prvi skupni sestanek z resornimi ministrstvi in predstavniki Gursa, kjer je bilo izpostavljeno, da cenitev nepremičnin, poleg sodnih cenilcev, opravljajo tudi pooblaščeni ocenjevalci vrednosti pri Slovenskem inštitutu za revizijo in da obravnava te problematike sodi v delokrog več ministrstev. Na sestanku so bili dogovorjeni nadaljnji koraki za pripravo enotne metodologije cenitev, zato je ministrstvo v povezavi s tem že sklicalo nadaljevalni sestanek, ki bo potekal na začetku februarja."

Ob tem so še dodali, da je ministrstvo lani julija tudi že ustanovilo delovno skupino za upravljanje nepremičnin v uporabi pravosodnih organov, ki jo sestavljajo tudi predstavniki teh organov in ki bedi nad prostorsko problematiko vseh pravosodnih organov ter, med drugim, obravnava spremembe predpisov, vezanih na prostorsko problematiko, predloge smernic in meril za reševanje prostorske problematike, ter obravnava in predlaga strateške usmeritve glede reševanja prostorske problematike pravosodnih organov, so še sporočili.

Na ministrstvu si želijo, da bi se postopki končali v najkrajšem mogočem času

Na koncu pa so zapisali še, da je tudi KPK v svojih ugotovitvah poudaril, da je zaznal sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, ki pa jih že obravnavajo drugi za to pristojni organi: "Glede na to, da preiskava traja že skoraj leto dni, si na ministrstvu želimo, da bi se ti postopki zaključili v najkrajšem možnem času, obenem pa dodajamo, da bo ministrstvo za pravosodje še naprej sodelovalo z vsemi pristojnimi organi in zagotovilo, da se take napake ne ponovijo v prihodnosti."