Po navedbah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je sodišče odločilo, da je KPK generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju kršil 22. člen ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, takratnemu pravosodnemu ministru Alešu Zalarju pa poleg tega tudi 34. člen, ki govori o pravici do osebnega dostojanstva in varnosti.

"Ponovno se je pokazala pomanjkljivost veljavnega pravnega okvira, v katerem deluje Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki ne zagotavlja poštenega postopka," so v odzivu na odločitev upravnega sodišča zapisali v uradu generalnega državnega tožilca.

"Z javno izpostavitvijo domnevnih nepravilnosti, domnevno ugotovljenih v nezakonitem postopku z odrekanjem ustavno zagotovljenih pravic, se posameznikom, pa tudi pomembnim državnim organom povzroča nepopravljiva škoda," še dodajajo.

Zalar: Obupno slab zakon
Zalar se je na odločitev sodišča po Twitterju odzval z besedami, da sta "Klemenčičeva in Štefanečeva KPK-ja" kršila zakon o upravnem postopku, zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ter ustavne pravice. Kršitve, ki jih je naredila komisija tako pod vodstvom Gorana Klemenčiča kot Borisa Štefaneca, so tako očitne, da tega ne bi moglo prezreti nobeno sodišče, opozarja Zalar.

"Poslovnik, ki si ga je predpisala komisija pod vodstvom Gorana Klemenčiča, je v neskladju z ustavo in zakonom, sodišče pa je odklonilo njegovo uporabo," je dejal Zalar. Sodišče je po Zalarjevih besedah jasno povedalo, da KPK "ne more zlorabljati pravic postopka tako, da prizadetim pošlje osnutek svojih ugotovitev v izjasnitev, dokazni postopek pa po tej izjasnitvi dopolnjuje in prizadetih o tem ne obvesti". Nato pa izdajo nove ugotovitve, o katerih se prizadeti sploh ni mogel izreči, opozarja.

S sistemskega vidika dejstvo, da vse odmevnejše zadeve, ki jih vodi KPK, zaporedoma na sodiščih padajo ena za drugo zaradi procesnih kršitev, vzbuja dvome o primernosti takšnega dela, izpostavlja Zalar. "Imamo obupno slab zakon o preprečevanju korupcije na eni strani, na drugi pa zelo sprevržene razlage in razumevanja obstoječih zakonskih določb s strani vodilnih v KPK-ju, kar je še bolj nevarno," je prepričan.

Poročilo KPK-ja
Fišer je zahteval tudi umik poročila s spletne strani KPK-ja, čemur sodišče ni ugodilo. Fišer in Zalar sta namreč z začasno odredbo vmes že dosegla umik poročila s spleta, a je vrhovno sodišče začasno odredbo o zadržanju ugotovitev razveljavilo.

Spomnimo, da je KPK 10. aprila sporočil, da so pri nadzoru imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ugotovili, da sta generalni državni tožilec Fišer in takratni pravosodni minister Zalar ravnala koruptivno. Oba sta nato vložila tožbo na upravno sodišče.

Poročilo KPK-ja je sprožilo javno razpravo predvsem o Fišerju, ki zaseda mesto generalnega državnega tožilca. Državnotožilski svet je maja obravnaval poročilo o očitanih mu kršitvah in sklenil, da ne bo predlagal njegove razrešitve. Zadeva se je znašla tudi na dnevnem redu DZ-ja, Fišer pa je številnim pozivom navkljub odločno vztrajal, da tega ne bo storil.