V KPK-ju so opravili analizo ocene korupcijskih tveganj v postopkih zaposlovanj v času menjav vlad, izvoljenih po novembru 2013. Preverjali so, kako so funkcionarji in ljudje, zaposleni na zaupanje, po prenehanju mandata nadaljevali delo, kakšne so bile njihove prezaposlitve iz zaposlitev na zaupanje v zaposlitve na delovna mesta v družbah s kapitalsko naložbo države ali samoupravne lokalne skupnosti.

Po pojasnilih komisije je bil namen analize številčno prikazati te prezaposlitve in posledično izpostaviti trende in potencialna korupcijska tveganja, ki bi pri teh prehodih lahko nastala.

Ogroženi so lahko natečaji, strokovnost ...

Ugotovili so, da je pri zaposlitvah ljudi na zaupanje tudi po koncu mandata vlade, v kateri so bili zaposleni, lahko ogroženo nepristransko vodenje javnih natečajev, da funkcionar svoje funkcije ne opravlja profesionalno, strokovno, zakonito in v javno korist, da so določene gospodarske družbe lahko privilegirane, pojavi se lahko klientelizem, poveča se lahko verjetnost za nastanek nasprotja interesov.

KPK sicer ni preverjal prehodov zaposlitev vseh javnih uslužbencev iz določenega v nedoločen čas, ampak je med javnimi uslužbenci pregledal zgolj tiste, ki so bili v tem statusu zaposleni na zaupanje. Prav tako komisija z analizo "ne podaja vrednostne sodbe o zakonitosti vodenja zaposlitvenih postopkov, saj so za nadzor nad navedenim pristojni drugi nadzorni organi – inšpekcije". Z analizo torej po njihovih besedah niso iskali morebitnih nepravilnosti v konkretnih kadrovskih postopkih.

So pa ugotovili, da je praksa vlad v omenjenih postopkih zaposlovanj med seboj precej podobna, in sicer, da se je vsakokrat povečalo število ministrstev in državnih organov, s tem pa tudi funkcionarjev in ljudi, zaposlenih na zaupanje.

Zaposlovanje v času različnih vlad

Iz analize je razvidno, da je imela vlada, ki jo je vodila Alenka Bratušek, 65 posameznikov zaposlenih na zaupanje, vlada Mira Cerarja 137, vlada Marjana Šarca 106, vlada Janeza Janše pa 183 posameznikov.

Od 183 ljudi, ki so bili zaposleni na zaupanje v Janševi vladi, jih je 54 med trajanjem ali po izteku mandata ostalo zaposlenih v istem organu, v katerem so bili predtem zaposleni na zaupanje, 21 pa jih je prešlo k drugemu delodajalcu v javnem sektorju. Enajst se jih je zaposlilo v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo države.

V Šarčevi vladi je od 106 ljudi, zaposlenih na zaupanje, v istem organu ostalo zaposlenih 19, 23 jih je prešlo k drugemu delodajalcu v javni sektor, v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo državo pa so se zaposlili trije ljudje. Enega funkcionarja je vlada v času trajanja mandata imenovala na predstavništvo države v tujini.

Cerarjeva vlada je na zaupanje zaposlovala 137 ljudi, 19 jih je zaposlitev na zaupanje obdržalo tudi v naslednjem mandatu, 48 pa se jih je zaposlilo pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju. Šest ljudi se je zaposlilo v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo države, štiri pa je vlada imenovala na predstavništvo Slovenije v tujini.

Vlada Alenke Bratušek je na zaupanje zaposlovala 65 posameznikov, od teh jih je 14 znova na zaupanje zaposlila prihodnja vlada, 13 pa jih je prešlo k drugemu delodajalcu v javnem sektorju. En človek je bil imenovan za svetovalca v mednarodno finančno institucijo.

V prednosti so podjetja, ki bodo pozneje zaposlila funkcionarja

KPK je v analizi ugotovil, da se v postopkih takšnih zaposlitev izvajajo neetični in nedovoljeni vplivi, da bi zaposlitve dobili točno določeni ljudje, da se posamezniku omogoča prednost pri izbiri v postopkih zaposlovanja zaradi njegovega položaja, da se pri zaposlovanju v istem organu omogoča prednost zaposlenim na zaupanje.

Prav tako se v okviru postopkov, ki jih vodijo ministrstva ali drugi državni organi, omogoča prednosti gospodarskim družbam s kapitalsko naložbo države, v katerih imajo funkcionarji zagotovljeno mirovanje pravic, ter da se v času opravljanja funkcij v okviru postopkov, ki jih vodijo ministrstva ali drugi državni organi, omogoča prednosti ali pridobitev poslov zasebnim gospodarskim družbam, v katerih se funkcionarji po koncu opravljanja funkcije zaposlijo, ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali zaposlitev iz naslova mirovanja pravic.

Aktualni vladi in ministrstvom je komisija zato podala priporočila. V njih je poudarila vzpostavitev zakonskega okvira za "obdobje ohlajanja" (t. i. cooling-off period) po koncu mandata funkcionarjev in ljudi, zaposlenih na zaupanje.