Za predhodni preizkus glede omenjene preiskovalne komisije DZ-ja so se na KPK-ju odločili na podlagi prejete prijave. Kdo je prijavitelj in na kateri podlagi so uvedli predhodni preizkus, na KPK-ju ne razkrivajo. Poudarjajo pa, da v fazi predhodnega preizkusa preverjajo "vse relevantne informacije in razpoložljivo dokumentacijo z namenom razjasnitve dejanskega stanja v zvezi z instituti, ki so urejeni v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije" in za katerega izvajanje določb so na KPK-ju pristojni.
Na vprašanje, ali se mora delo preiskovalne komisije zaradi uvedbe predhodnega preizkusa ustaviti, pa pri protikorupcijski komisiji odgovarjajo, da zakonske določbe v povezavi s postopki, ki jih vodijo na komisiji, "ne predvidevajo ali določajo ustavitve dela drugih organov ali preiskovalne komisije".
Kaj bi bilo lahko sporno
Časnik Delo navaja možnost, da bi lahko KPK v negotovost postavil namen preiskovalne komisije, ki jo vodi poslanec Gibanja Svoboda Miha Lemut. KPK naj bi preiskoval več vidikov omenjene preiskovalne komisije. Časnik ob tem omenja izbiro nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Branka Lobnikarja kot enega od treh sodelavcev preiskovalne komisije. V povezavi z Lobnikarjevim angažmajem naj bi se po poročanju Dela pomisleki zaradi potencialnega konflikta interesov pojavili že v državnem zboru. Tako ni presenetljivo, dodaja časnik, da naj bi KPK zanimalo tudi njegovo sodelovanje v preiskovalni komisiji.
V fazi predhodnega preizkusa KPK ugotavlja, ali iz prijave izhaja sum kršitve iz njene pristojnosti. Če suma kršitve ni, na KPK-ju obravnavo prijave končajo ali jo odstopijo drugemu organu, če je ta pristojen za obravnavo prijavljenih kršitev. Če je sum kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije razviden, pa na KPK-ju nadaljujejo obravnavo zadeve oziroma sprožijo preiskavo.
Svoboda za to, da komisija opravi svoje delo
V poslanski skupini Svoboda so za STA zatrdili, da ne morejo in niti ne želijo komentirati predhodnega preizkusa, ki ga po poročanju medijev vodi KPK, saj bi s tem posegli v pristojnost preiskovalne komisije oziroma njenega predsednika, ki ima edini pooblastilo tako za sodelovanje z omenjeno institucijo kot tudi za komuniciranje z javnostjo.
"V poslanski skupini Svoboda si bomo še naprej prizadevali, da zaradi zaščite javnega interesa in s tem razrešitve sumov zlorabe državnih organov v politične namene komisija kljub prijavam, ki jih zoper njo, kot kaže, vlagajo nekateri vpleteni, opravi delo, ki ji ga je odredil DZ, in da bo pri tem ravnala v skladu z omenjenimi pravnimi akti," so v odzivu zapisali v poslanski skupini.
Dodali so, da je bila preiskovalna komisija, ki ugotavlja morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, konstituirana v skladu z aktom o odreditvi iz februarja letos. Njeno delo poteka v okviru meja navedenega akta in v skladu z zakonom in poslovnikom o parlamentarni preiskavi, so prepričani v Svobodi.
Kaj bodo preiskovali
Namen parlamentarne preiskave, ki jo je DZ odredil februarja, bo med drugim ugotoviti, ali so se člani tretje vlade Janeza Janše in zdajšnje vlade Roberta Goloba politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke in pri tem nedopustno vplivali na delo slovenske policije. Prva zaslišanja bi morala biti na začetku julija, vendar so sejo komisije preložili za nedoločen čas. Kot priči sta bila namreč vabljena tudi nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji šef policije Boštjan Lindav, ki pa sta udeležbo odpovedala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje