Vladi in uradniškemu svetu Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) priporoča tudi doslednejšo obrazložitev posamičnih aktov neodvisnih in državnih organov pri preverjanju pogojev za zasedbo delovnih mest v državni upravi.

KPK vladi tako priporoča, naj ustrezno spremeni svoj poslovnik, da bodo njihova gradiva oziroma predlogi sklepov o imenovanjih in odpoklicih vsebovali podrobnejše in jasnejše obrazložitve glede izpolnjevanja pogojev ter ocene primernosti kandidatov ali razlogov za razrešitev.

Uradniškemu svetu pa predlaga, naj zagotovi, da posebne natečajne komisije v postopkih izbire kandidatov za položaje v organih državne uprave opravijo presojo dejanskega izpolnjevanja pogojev in svojo odločitev ustrezno obrazložijo.

Predsednik KPK-ja Robert Šumi je poročanju STA-ja pojasnil, da so najprej počakali na sodbo upravnega sodišča. Ko so jo proučili, pa so lahko zavzeli celovito stališče.

Priporočila pa so vezana na transparentnost, ki je "pogoj za to, da se v javnosti ne ustvarja dvom, da je v tej zadevi šlo kar koli narobe". Izdali so jih z namenom, da se preprečijo korupcijska tveganja. "Kajti v tej zadevi smo jih identificirali ravno zaradi razloga, ker je bil postopek netransparenten oz. ne dovolj transparenten in ne dovolj dobro obrazložen," je dejal. Iz tega se lahko razvije tudi neenakopravna obravnava kandidatov, je dodal.

KPK je s tem postopek glede imenovanja Senada Jušića končal. Ob tem poudarja, da je upoštevanje njegovih priporočil ključno za učinkovito upravljanje korupcijskih tveganj in preprečevanje kršitev.

Postopki morajo biti pregledni in legitimni

KPK je postopek glede imenovanja Jusića začel septembra 2023 na lastno pobudo na podlagi poročanja medijev o pomislekih, ali Jušić izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja policije. Pridobil je dokumentacijo ministrstva za notranje zadeve in uradniškega sveta in se oprl tudi na novembra 2024 izdano sodbo upravnega sodišča o tej zadevi.

"KPK poudarja, da ni pristojen za presojo zakonitosti sprejetih sklepov in odločb. To je v izključni pristojnosti sodišč. Kljub temu so postopki predlaganja in imenovanja kandidatov za zasedbo najvišjih delovnih mest področje, kjer KPK z namenom krepitve delovanja pravne države deluje kot varuh javnega interesa. Izidi teh postopkov namreč neposredno vplivajo na delovanje ključnih državnih institucij, zato morajo biti transparentni in legitimni. V nasprotnem primeru lahko oblast izgubi zaupanje javnosti, kar je pogoj za dobro delovanje države, hkrati pa morebitno neustrezni postopki izbire neprimernih oseb zmanjšajo učinkovitost institucij in povečujejo tveganje za delovanje v nasprotju z integriteto," so zapisali na KPK-ju.

Postopek proti premierju Golobu v sklepni fazi

Postopek, ki ga KPK vodi zoper predsednika vlade Roberta Goloba zaradi domnevnega nedovoljenega izvajanja pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na MNZ-ju, pa je po besedah namestnice predsednika KPK-ja Tine Divjak v sklepni fazi in bo končan v kratkem, je poročal STA.

KPK je v tem postopku že opravil vsa zaslišanja in pregledal nove informacije ter dokaze, je v izjavi za medije dejala Tina Divjak. Kdaj bo postopek končan, je po njenih besedah nehvaležno napovedovati, bo pa komisija svoje delo "zagotovo opravila pred volitvami" v DZ, ki so na sporedu leta 2026.

Pojasnila je, da ima obravnavana oseba možnost vložiti tožbo na upravno sodišče tako v primeru ugotovljenih kršitev kot v primeru ustavitve postopka. "Kaj se bo dogajalo naprej, pa ne moremo napovedovati," je dejala Divjak.