Mors je avgusta lani objavil povabilo k oddaji ponudbe za izvedbo resničnostne oddaje Vojak v akciji, s katero je želel poklic promovirati med mladimi. Kot je takrat poročal časopis Večer, so na ministrstvu prejeli dve ponudbi. Prvo sta v vrednosti 777 tisoč evrov z DDV-jem oddali družbi Sme in Multimedijske storitve Jan Kok, a nista priložili vseh potrebnih dokazil. Drugo v vrednosti več kot 1,9 milijona evrov z DDV-jem je oddala družba Akademija Ris v lasti Luke Zorenča.

Ta je pozneje pojasnil, da je nekdanji pripadnik enote za specialno delovanje Slovenske vojske in posledično podrobno pozna vojaški poklic. Od odhoda iz SV se ukvarja s popularizacijo vojaških veščin, med drugim izvaja tečaje, v okviru katerih producira epizodne serije v sodelovanju z medijsko ekipo, objavljene na spletni platformi YouTube. Navedel je tudi, da ima sklenjeno pismo o nameri o predvajanju serije na mediju nacionalnega dosega.

Na ministrstvu za obrambo so na koncu obe ponudbi zavrnili in napovedali, da bodo naročilo ponovili z dvema namesto tremi zahtevanimi referencami.

Javno naročilo za resničnostni šov Vojak v akciji je sprožilo številne odzive. Komisija DZ-ja za nadzor javnih financ je Komisijo za preprečevanje korupcije pozvala, naj zaradi suma korupcije in kršitve integritete uvede postopek. Obrambni minister Marjan Šarec pa je vse očitke o morebitni spornosti razpisa zavrnil.

KPK postopek začel na lastno pobudo

Na KPK-ju so zdaj pojasnili, da so postopek glede domnevnih nepravilnosti pri izvedbi javnega naročila začeli na lastno pobudo, prejeli pa so tudi prijavo in sklep Komisije za nadzor javnih financ DZ-ja.

V predhodnem preizkusu je komisija pridobila dokumentacijo in pojasnila MORS, vpogledala v dostopne evidence in proučila področno zakonodajo. Na podlagi razpoložljive dokumentacije ugotovljenega dejanskega stanja komisija ni potrdila kršitev zakon o integriteti, je pa v postopku izvedbe posameznih faz javnega naročila zaznala več korupcijskih tveganj, so pojasnili na KPK-ju. "Čeprav je iz preteklih aktivnosti MORS-a razvidno, da zamisel o TV-seriji oziroma konkretno javno naročilo ni bilo izdelano na pobudo tretjih oseb, pa bi po oceni Komisije Mors lahko v fazi priprave javnega naročila postopal bolj transparentno in sledljivo ter tako celotni predhodni postopek ustrezneje beležil v dokumentih," so zapisali v poročilu.

V razpisni dokumentaciji je namreč KPK zaznal korupcijska tveganja, saj je naročnik dal zahteve, ki odstopajo od zakonskih pogojev, ni dovolj jasno opredelil zahtevanih dokazil in določil presplošna merila za ocenjevanje. Komisija je zaznala tudi tveganja v povezavi z napovedjo ponovitve javnega naročila. "Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko za isti predmet izvede nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. Če se bistvene okoliščine ne spremenijo, pa lahko ponovitev istega javnega naročila ustvarja videz, da bi naročnik lahko favoriziral ali želel favorizirati določenega ponudnika," so pojasnili.

KPK poleg tega meni, da tveganje za netransparentnost pri upravljanju javnih zadev in finančnih sredstev predstavlja tudi zaznano neskladje med naročili produkcije in finančnim načrtom MORS-a. Z vidika transparentnosti in jasnosti je po mnenju komisije problematična tudi neustrezno utemeljena ocena vrednosti predmetnega naročila, pojasnilo MORS-a, da ta ni bila izvedena zaradi pomanjkanja tovrstnih oglaševalskih akcij v Sloveniji, pa nezadostno. Komisija je ob tem opozorila tudi na visoko korupcijsko tveganje, ki ga predstavlja veliko razhajanje med vrednostjo projekta, ki jo je določil MORS, in vrednostjo projekta po oceni zunanjega izvajalca za izvajanje promocije zaposlovanja v Slovenski vojski iz leta 2020. Dodatna korupcijska tveganja povzroča tudi odsotnost tržne analize pred samo izvedbo javnega naročila, so še zapisali na KPK-ju.

Zaradi vsega navedenega je KPK na Mors poslal več priporočil za ustreznejše upravljanje korupcijskih tveganj, ni pa potrdil kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zato je postopek ustavil. Zaradi zaznanih nepravilnosti v povezavi s porabo javnih sredstev je komisija zadevo odstopila v pristojno obravnavo Računskemu sodišču, v povezavi z morebitnim nasprotjem interesov zaradi domnevnih poznanstev med ponudnikom in uradnimi osebami MORS-a pa Državni revizijski komisiji, saj v postopkih javnega naročanja za nasprotje interesov veljajo določbe zakona o javnem naročanju.