Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v postopku sprejemanja šestega protikoronskega zakona (PKP6) glede sprememb zakona o visokem šolstvu sicer ni potrdila kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zato je postopek aprila ustavila, je pa zaradi "zaznanih korupcijskih tveganj v tej zadevi" vladi poslala priporočila v povezavi s sprejemanjem zakonov po nujnem postopku.

KPK: Vlada naj ne vključuje določb, katerih obravnava ni utemeljena

KPK tako vladi predlaga, naj kot predlagateljica predpisov zagotavlja, da se sprejemanje predlogov zakonov po nujnem postopku omeji le na restriktivno uporabljene poslovniške razloge za tak postopek, pri čemer naj spoštuje določbe poslovnika DZ-ja in vsakokratne razloge za sprejetje zakona po nujnem postopku posebej utemelji.

Prav tako naj se utemeljitev razlogov za sprejetje zakona po nujnem postopku nanaša na vsebino vseh določb posameznega zakona oz. na vsebino celotnega zakona in ne le na nekatere določbe. Vlada naj kot predlagateljica v predloge predpisov, ki jih obravnavajo po nujnem postopku, ne vključuje določb, katerih obravnava po nujnem postopku ni utemeljena.

Poleg tega naj vlada kot predlagateljica predpisov zagotovi, da bodo osnutki predpisov vsebovali natančne in razumljive obrazložitve, ki izhajajo iz obravnavanih strokovnih podlag. Obrazložitve naj bodo vsebinske, pri čemer naj bo obrazložitev posameznih členov takšna, da je iz nje razviden namen posamezne določbe, je še razbrati iz priporočil, ko so jih posredovali iz KPK-ja.

KPK prijavi o sumu korupcije prejel decembra lani

KPK je prijavi o domnevnem sumu korupcije pri oblikovanju oz. sprejemanju PKP6 sicer prejel decembra lani. Prijavi sta, kot so spomnili, vsebovali očitke o tem, da nekatere določbe iz razlogov, ki naj ne bi bili povezani z omilitvami posledic drugega vala epidemije, posegajo na področje akreditacij visokošolskih zavodov.

Sorodna novica Ustavno sodišče razveljavilo podaljšanje akreditacij. Nova univerza: S tem ničesar ne izgubimo.

Iz zbrane dokumentacije in prejetih pojasnil je bilo po navedbah KPK-ja mogoče razbrati, da je bila sprememba zakona o visokem šolstvu v PKP6 "vnesena brez ustrezne in kvalitetne strokovne razprave in da v postopek niso bili vključeni nekateri bistveni deležniki, s katerimi bi lahko identificirali in predlagali (naj)ustreznejšo rešitev".

KPK opozarja tudi na veliko predpisov, obravnava in sprejetje katerih potekata po nujnem postopku (tudi v obdobjih prejšnjih vlad), s čimer je omejena možnost sodelovanja strokovne in druge javnosti ter s tem zmanjšana preglednost celotnega zakonodajnega postopka.

Po oceni KPK-ja bi morala biti ta problematika obravnavana v ločenem oz. samostojnem zakonodajnem postopku, ki bi omogočal vključenost vseh ključnih deležnikov in druge zainteresirane javnosti za dosego čim širšega soglasja. Na ta način bi zagotovili večjo preglednost zakonodajnega postopka. To je tudi temeljni cilj enega izmed ključnih ukrepov resolucije o preprečevanju korupcije v Sloveniji in zagotavlja nadzor najširše javnosti nad nastajanjem predpisov, je še razbrati iz obrazložitve priporočil.