Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je glede ravnanja župana Občine Izola Danila Markočiča tako ugotovila kršitev integritete, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).

KPK ugotavlja, da jim je župan poslal odgovor z navedbo: "Občina Izola je poravnala stroške dveh noči bivanja v hotelu za ministrico in osebje njene varnostne službe …" Tako je po njihovih besedah poslal odgovor, ki se ne ujema z dejstvi oziroma resničnim stanjem, pri čemer je mogel in moral vedeti, da pojasnilo v delu, ki se nanaša na poravnanje stroškov za osebje ministričine varnostne službe, ni resnično.

Izkazalo se je namreč, da izolska občina v resnici ni plačala nastanitve osebju varnostne službe, ampak ministričinim družinskim članom in z njimi povezanim ljudem.

"Takšno ravnanje predstavlja ravnanje v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo uradne osebe in s tem kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK. Integriteta je opredeljena kot pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. Od uradnih oseb, še posebej pa od najvišjih funkcionarjev lokalne oblasti, se namreč pričakuje, da pri odgovarjanju na zaprosilo državnega organa podajo točne in celovite informacije oziroma navedejo informacije, ki se skladajo z dejanskim stanjem. Le na tak način namreč lahko prispevajo h krepitvi integritete, transparentnosti in zaupanja v pravno državo ter k preprečevanju korupcije," so na KPK-ju zapisali v sporočilu za javnost.

Pri KPK-ju so spomnili, da vsakršno ravnanje funkcionarjev in javnih uslužbencev, ki javnosti podajajo neresnične oz. zavajajoče izjave o dejstvih, ki so povezane z njihovim ravnanjem, službo ali funkcijo, in s tem ne prispevajo h krepitvi zaupanja javnosti v poštenost opravljanja njihovih javnih nalog, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje zakon o integriteti.

Sum zaradi rezervacije in prenočitve zavržen

Postopek suma kršitve integritete zoper izolskega župana zaradi urejanja rezervacije in prenočitve nekdanje ministrice pa je KPK ustavil, saj na podlagi razpoložljive dokumentacije ni bilo mogoče utemeljiti ravnanja, ki bi bilo v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo uradne osebe. Iz dokumentacije namreč ne izhaja, da je bil župan vključen v postopek zbiranja ponudb, priprave in izdaje naročilnice ter odreditev plačila računa za nastanitev ministrice.

Ugotovitve so pravnomočne, saj obravnavana oseba zoper njih ni vložila upravnega spora, prav tako nanje ni podala izjave. Ugotovitve KPK-ja o konkretnem primeru so v celoti na voljo na spletni strani KPK-ja.

Markočič: Proračun ni bil oškodovan

Markočič je v izjavi za medije spomnil, da je tedaj medijem podal informacijo o dogajanju okoli obiska Aleksandre Pivec, pri čemer je informacija temeljila na takrat njim znanih dejstvih in podatkih. Tedaj je sam tudi prevzel osebno odgovornost in poravnal stroške bivanja ministrice. "Moj osebni namen nikoli ni bil, da bi oškodoval občinski proračun," je dodal.

Ko so na občini KPK zaprosili za določene podatke in ko so pozneje ugotovili, da so bili v hotelu poleg Aleksandre Pivec nastanjeni tudi ljudje, ki niso bili del ministričine delegacije, pa so od ministrice zahtevali, da poravna vse stroške bivanja, kar je tudi storila, je še navedel Markočič: "Na ta način smo zagotovili tudi, da občinski proračun ni bil oškodovan."

Na vprašanje, zakaj ni sprožil spora oz. ni podal dodatnih pojasnil KPK-ju, je Markočič navedel, da se mu je zdelo "nerazumno, da s tem obremenjujem sodelavce, sodišča in tudi KPK".

Glede možnosti odstopa zaradi omenjene afere pa je Markočič dodal, da bodo svojo odločitev dali volivci, ko oz. če se bo prihodnje leto odločil znova kandidirati za župana.

Oglasila se je tudi Aleksandra Pivec, ki je v pisnem odzivu poudarila, da je vse stroške nastanitve v Izoli plačala sama, pri preiskavi pa je bilo ugotovljeno tudi, da od tega ni pridobila nobenih koristi.

"Za Slovenijo bi bilo zelo dobro, če bi se na enak način in z enako vnemo obravnavali vsi primeri, kjer obstajajo dvomi o nepravilnostih. Tudi takrat, ko so vpleteni člani izbranih privilegiranih elit in vodstva eminentnih državnih institucij, ki so varuhi delovanja pravne države," je dodala.