V Azilnem domu v Ljubljani trenutno živi 94 prosilcev za mednarodno zaščito. Foto:
V Azilnem domu v Ljubljani trenutno živi 94 prosilcev za mednarodno zaščito. Foto:

Postati begunec pomeni, da si že v samem temelju oropan za svobodo in vse možnosti, ki so nam, živečim v mirnem okolju, povsem samoumevne.

Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve
Katarina Kresal
"Humanitarno krizo se tlači v okvire analiz stroškov, koristi in neusmiljenega preračunavanja vrednosti človeškega življenja," je prepričana Katarina Kresal. Foto: MMC RTV SLO
Svetovni dan beguncev

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je ob svetovnem dnevu beguncev zapisala, da je tematika begunstva "lakmusov test spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin sleherne sodobne demokratične družbe, tudi slovenske". Poudarila je, da na notranjem ministrstvu v tem mandatu jemljejo človekove pravice zelo resno.

Ministrstvo naredilo korak naprej
Kot je v izjavi za javnost pojasnila ministrica, so na ministrstvu v tem mandatu naredili kar nekaj korakov naprej tudi na področju obravnave beguncev. "Bistveno smo povečali število priznanih statusov mednarodne zaščite, z novim zakonom smo dvignili raven pravic prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito, ki živijo v Sloveniji, uvedli smo žepnino, omogočili ne samo obiskovanje osnovne in srednje šole, temveč po novem tudi visokošolskega in univerzitetnega študija ter uvedli brezplačno pravno pomoč na prvi stopnji za vse prosilce, saj so jo bili v preteklosti deležni le v postopkih pred sodišči," je pojasnila Kresalova.

"Humanitarno krizo se tlači v okvire analiz stroškov, koristi in neusmiljenega preračunavanja vrednosti človeškega življenja," je prepričana Kresalova. Ob tem dodaja: "Ali se zavedamo, da v tej računici izgubljamo vsi, saj na ta način zlorabljamo in na kocko postavljamo tudi lastne pravice?"

Številne aktivnosti ob dnevu beguncev
V Azilnem domu v Ljubljani, kjer trenutno živi 94 prosilcev za mednarodno zaščito, so se v okviru dneva beguncev zvrstili dogodki, kot so pripravljanje tipičnih jedi, delavnice za otroke, športne igre, karaoke in druge oblike predstavljanja posameznih kultur. Kot je na osrednji prireditvi v Azilnem domu poudarila generalna direktorica direktorata za migracije in integracijo na MNZ-ju Nina Gregori, je Republika Slovenija begunsko zakonodajo že pred leti uskladila z zakonodajo EU-ja.

S spremembami zakona o mednarodni zaščiti, ki ga je državni zbor potrdil lansko jesen, pa so se standardi obravnave in raven pravic prosilcev in beguncev še zvišali. "Pomembno pa je, da se zavedamo, da obstajajo tudi področja, ki so pomanjkljivo urejena ali pa se postopki zaradi različnih vzrokov odvijajo prepočasi," je dodala Gregorijeva.

MNZ: Opazen napredek v povezavi z begunci
Na MNZ-ju opozarjajo tudi na napredek, in sicer uvedbo projekta PATS, ki se sofinancira iz Evropskega sklada za begunce in ga uspešno izvaja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije. S tem projektom se uvaja mehanizem za prepoznavanje, pomoč in zaščito žrtev trgovine z ljudmi in/ali spolnega nasilja v postopkih priznanja mednarodne zaščite v Sloveniji. Pomembne novosti bodo tudi uvedba žepnine za vse prosilce, ki so nastanjeni v Azilnem domu, brezplačna pravna pomoč prosilcem v postopku na prvi stopnji in ureditev skrbništva za mladoletnike brez spremstva.

Prezreti ne gre niti uspešnega pilotnega projekta evropske solidarnosti in sprejema osmih beguncev z Malte. Begunci so nastanjeni v Integracijski hiši v Mariboru, pri čemer postopek integracije poteka učinkovito.

Postati begunec pomeni, da si že v samem temelju oropan za svobodo in vse možnosti, ki so nam, živečim v mirnem okolju, povsem samoumevne.

Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve
Svetovni dan beguncev