Kri - v Sloveniji jo nekdo potrebuje vsakih pet minut

Ustrezni nadomestki za kri še vedno ne obstajajo, zato uporaba pripravkov iz krvi pri določenih oblikah zdravljenja ostaja edina možnost izbire. Foto: MMC RTV SLO

"Tudi v tretjem tisočletju ostaja kri nenadomestljivo zdravilo, ki bolnikom omogoča ohranjanje zdravja, preprečevanje posledic in preprečevanje smrti. To omogočajo krvodajalci, saj si pri tovrstnem zdravljenju lahko pomagamo le ljudje med seboj. Krvodajalstvo je torej odsev človečnosti, ki temelji na načelih prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti. Krvodajalci z dajanjem krvi zagotavljajo in omogočajo nemoteno delovanje zdravstva."

Zavod RS za transfuzijsko medicino

Krvodajalstvo — Odvzete enote polne krvi se loči na njene posamezne sestavine oziroma krvne komponente. Na ta način se v manjšem volumnu dobi posamične komponente toliko celic (eritrocitov, trombocitov, sveže zmrznjene plazme), kot jih je v celi vrečki polne krvi. Zdravljenje s krvnimi komponentami je bolj učinkovito in varno, saj dobi bolnik le tiste sestavine krvi, ki jih potrebuje. Foto: RTV SLO

Bolezni in krvavitve, ki ogrožajo zdravje ali življenje zaradi pomanjkanja krvi in njenih sestavin, lahko zdravimo s transfuzijami. Praviloma s transfuzijami nadomeščamo le sestavino krvi, ki bolniku primanjkuje. Zato iz krvi krvodajalcev pripravljamo krvne pripravke, ki vsebujejo posamezne sestavine krvi (krvne komponente) in plazme (zdravila iz krvi). Poleg običajnih odvzemov polne krvi opravljamo še odvzeme plazme (plazmafereze) in odvzeme posameznih celičnih komponent krvi (citafereze). Pripravke eritrocitov dajemo slabokrvnim bolnikom. S transfuzijami trombocitov ustavljamo krvavitve. Motnje strjevanja krvi zdravimo s plazmo in faktorji strjevanja krvi. S pripravki levkocitov in protiteles krepimo pomanjkljivo obrambno sposobnost. Za pomanjkanje beljakovin v krvi in vzdrževanje krvnega volumna dajemo albumin.

Vir: Zavod RS za transfuzijsko medicino

Kri sestavljajo krvne celice (45 %) in krvna plazma (55 %). Krvne celice so treh vrst in vsaka opravlja posebne naloge.

Rdeče krvne celice ali eritrociti oskrbujejo vse telesne celice s kisikom. Vsebujejo hemoglobin (rdeče krvno barvilo), ki veže pline, kot sta kisik, ogljikov dioksid, in druge koristne ali škodljive pline. Slabokrven je človek, ki ima znižano vsebnost hemoglobina oz. zmanjšano število eritrocitov. Najnižje vrednosti hemoglobina, ko lahko damo kri, so za moške 135 g/l in za ženske 125 g/l.

Bele krvne celice ali levkociti imajo glavno vlogo pri obrambi organizma pred okužbami in ustvarjanju odpornosti s protitelesi. Pri vdoru tujka v organizem obkolijo tujek ali poškodovane in odmrle celice (vnetje) in jih odstranijo. Gnoj sestavljajo levkociti, razpadle celice in tujek.

Krvne ploščice ali trombociti pa so zadolženi za strjevanje krvi skupaj s faktorji strjevanja, ki se nahajajo v plazmi. V rani, ki v začetku krvavi, se v nekaj minutah naredi strdek in tako prepreči nadaljnjo krvavitev. Pri motnjah strjevanja krvi opazimo podaljšano krvavitev. Plazma vsebuje številne snovi, ki so pomembne za normalno delovanje organizma.

Vir: Zavod RS za transfuzijsko medicino

Na Zavodu RS za transfuzijsko medicino so za MMC pojasnili, da je v najtoplejšem letnem času tako zato, ker je odziv krvodajalcev na krvodajalske akcije zaradi dopustov manjši. Prav tako k pomanjkanju zalog krvi poleti prispeva dejstvo, da gre »tekočina življenja bolj v promet«. Število bolnikov, ki potrebujejo kri, je namreč večje – več je poškodovancev v prometnih nesrečah, večje so potrebe po presaditvah organov ipd. Še posebej sicer primanjkuje zalog krvi skupin A+ in 0+, ki sta v Sloveniji pri ljudeh najpogostejši. Kako pomembno je, da je zalog krvi dovolj, pa priča že dejstvo, da »tekočino življenja« v Sloveniji nekdo potrebuje vsakih pet minut.

KAJ JE KRI?
Kri je tekoče tkivo rdeče barve, ki kroži po telesu. Poganja jo srce po večjih in manjših arterijah do kapilar in nato po venskem sistemu nazaj v srce. Če bi spojili vse žile v telesu v eno, bi bila ta žila dolga približno 10.000 km.
Vir: Zavod RS za transfuzijsko medicino

Krvi praktično ne zmanjka, so pa nihanja
Pa se lahko zgodi, da krvi določenih krvnih skupin povsem zmanjka? Na zavodu pravijo, da pravzaprav ne oz. da se to zgodi zelo redko, saj sproti reagirajo na zmanjševanje zalog. »Če pride do krajših obdobij pomanjkanja krvi določenih krvnih skupin, krvodajalce vabimo še na dodatne akcije oz. jih na odvzem vabimo posamično. Ob tem poteka tudi izmenjava komponent krvi znotraj transfuzijske službe. Zaloge krvi namreč niso odvisne samo od števila krvodajalcev in števila odvzemov krvi, temveč tudi od porabe ter potreb,« pojasnjujejo.

KORISTNE POVEZAVE

1. Redne krvodajalske akcije
2. Delovni čas transfuzijske službe
3. Postanite krvodajalec v petih korakih
4. Predelava krvi in shranjevanje

Načrtovanje potreb, pridobivanja krvodajalcev in izvajanja krvodajalskih akcij tako na letni kot na sprotni ravni pa poteka zelo skrbno, tako da se, če že, nihanja pri zagotavljanju krvi dejansko pojavljajo le v določenih obdobjih, trdijo na zavodu. Kot omenjeno, je to poleti, lahko pa tudi med večjo obolevnostjo prebivalstva za nalezljivimi boleznimi.

KDO JE LAHKO KRVODAJALEC?Krvodajalec je lahko po pojasnilih zavoda vsak zdrav moški in ženska med 18 in 65 leti, ki tehta najmanj 50 kilogramov. Ženske lahko dajo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3 mesece. Odstopanja od navedenih pogojev lahko izjemoma odobri zdravnik.
Kaj je treba še vedeti pred darovanjem krvi, si preberite tukaj.
Vir: Zavod RS za transfuzijsko medicino

KDO NIKOLI NE SME BITI KRVODAJALEC?
 Osebe, okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji.
 Osebe, ki so si kadar koli vbrizgavale droge.
 Moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi.
 Osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo.
 Osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C).
Vir: Zavod RS za transfuzijsko medicino

Slovenija, ko gre za preskrbo s krvjo, samozadostna
Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšni krvodajalci smo Slovenci. Kot je razvidno iz zatrdil zavoda, se s petodstotnim deležem krvodajalcev med prebivalstvom naša država uvršča v evropsko povprečje. Kar je še pomembnejše, je po besedah naših sogovornikov to, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. »To nas uvršča ne samo med dobro organizirane, temveč tudi med nesebične, altruistične narode. Naši pozivi so uspešni in izkoristili bi priložnost, da se iskreno zahvalimo vsem krvodajalcem, ki se odzivajo na vabila in pozive za darovanje krvi.«

KDAJ SE KRVODAJALCU ODSVETUJE ODVZEM KRVI?

 Če se na dan odvzema ne počuti dobro ali ima povišano telesno temperaturo;
 če od zadnjega odvzema krvi še ni preteklo tri mesece za moške in štiri mesece za ženske ali 48 ur od odvzema krvnega pripravka na posebni napravi;
 če je bila ob kontroli hemoglobina ugotovljena slabokrvnost pred odvzemom krvi;
 če ob pregledu vrednosti krvnega tlaka ali srčnega utripa niso v okviru zahtevanih meja;
 če je v določenem času pred odvzemom krvi jemal zdravila (antibiotike, aspirin, insulin, zdravila proti strjevanju krvi in ostala zdravila).
Več si preberite tukaj.
Vir: Zavod RS za transfuzijsko medicino

Vsaka odvzeta kri skrbno testirana
Vsaka odvzeta enota krvi je v Sloveniji testirana, pri čemer so uporabljene najsodobnejše metode, ki so licencirane po najstrožjih mednarodnih kriterijih in so popolnoma avtomatizirane, še poudarjajo na zavodu in dodajajo, da to zagotavlja »največjo varnost v danem trenutku«. Darovana kri standardom ne ustreza, če vsebuje povzročitelje bolezni aidsa (virus HIV), virusne zlatenice tipa B in C ter sifilisa. Če zavod odkrije, da je kri neustrezna oz. okužena, jo po posebnih predpisih in postopkih zavrže – uniči.

"Tudi v tretjem tisočletju ostaja kri nenadomestljivo zdravilo, ki bolnikom omogoča ohranjanje zdravja, preprečevanje posledic in preprečevanje smrti. To omogočajo krvodajalci, saj si pri tovrstnem zdravljenju lahko pomagamo le ljudje med seboj. Krvodajalstvo je torej odsev človečnosti, ki temelji na načelih prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti. Krvodajalci z dajanjem krvi zagotavljajo in omogočajo nemoteno delovanje zdravstva."

Zavod RS za transfuzijsko medicino