Večina šolarjev bo jutri dobila spričevala in šolske torbe pospravila v kot za 10 tednov. Naj starši načrtujejo otrokove počitniške dejavnosti? Koliko zavezujoče naj bodo in koliko naj bo v tem prostem času svobode oziroma nadzora? Kot je za oddajo Ob osmih na prvem programu Radia Slovenija povedal psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, je najboljša srednja pot. "Dobro je, da šolarji iz strukturiranega časa ne zapadejo v čas brez vsakega reda. Je pa zelo pomembno, da imajo med počitnicami priložnost početi tisto, kar jih zares veseli. Ker so njihove izkušnje omejene, je dobro, da jim omogočimo še kakšno novo izkušnjo, ponudimo v branje zanimivo knjigo, ki jim odpre nove svetove. A vrag je v podrobnostih: tako kot smo si različni odrasli, so si tudi otroci in njihovo stanje ob koncu šolskega leta. Dobro je prisluhniti otroku, ugotoviti, kaj potrebuje, in slalomirati med neko strukturo in svobodo."

Kaj pa, če otrokov učni uspeh ni takšen, kakršnega bi lahko dosegel? Kot pravi Musek Lešnik, bi bilo zelo krivično otroku reči, da si ni zaslužil počitnic, vsak potrebuje nekaj odmora. "Dobro je vprašati otroka, kaj bi rad počel med počitnicami. Kot odrasli pa vemo, da je za otroka koristna kakšna dejavnost, ki pomaga ohranjati rutino, da razvije kakšno veščino, ki je sicer ne bi ... Koristno je, da se pogovarjamo, ampak je tudi res: če bi mene kot otroka vprašali, kaj bi počel med počitnicami, bi rekel – nič. Sem pa počel marsikaj, kar me je izoblikovalo." Predvsem starši najstnikov večkrat potarnajo, da njihovi otroci predolgo spijo. "Vemo, da se šola začne zgodaj in je poletje bolj v skladu z najstniškim bioritmom. Upam, da je poleg želje po spanju v mladih še vedno tudi želja po druženju z vrstniki v živo."

Počitniške dejavnosti
Vsi starši nimajo enakih možnosti, da bi otrokom privoščili različne izkušnje, a to ne pomeni, da ne morejo vsi česa doživeti, pravi Musek Lešnik. Kaj pa če otroku ni všeč dejavnost, ki smo jo načrtovali zanj? "Otrokovo počutje je ključno. Če se nekje ne počuti dobro, je prav, da stopimo korak nazaj in rečemo: pa poskusimo nekaj drugega." Enako je s spanjem nekje drugje kot doma. "To so dragocene izkušnje na poti k samostojnosti. Seveda je treba upoštevati otroka – da mu bo prijetno in se bo dobro počutil, da ne bo to vir frustracije. Je pa treba upoštevati, da so otroci bistri. Ločiti je treba med tem, kaj je zanje res frustracija, in kdaj želijo le ostati v coni udobja."

Sami doma
Pri odločanju, kdaj in koliko časa otroka pustiti samega doma, moramo upoštevati njegovo starost in zrelost: "Dve- ali triletnika ne bomo puščali samega doma, mladostniku tega ne smemo narediti, da ne bi bil kdaj sam doma. Takrat mu je smiselno naložiti kakšno opravilo, ki ga lahko sam opravi, na primer naj zloži posodo. To so izkušnje samostojnosti in hkrati učenje odgovornosti." Musek Lešnik opozarja, da smo včasih prav obsedeni z nadzorom in nujnostjo vpogleda v vsako otrokovo izkušnjo. "Pretiran nadzor kaže, da otroku ne zaupamo, da zmore osmisliti svoj čas, in se čutimo poklicani povedati, kaj je dobro. Seveda odrasli vemo, kaj je dobro za otroke: če plezajo na drevo, se lahko poškodujejo – ampak se pri tem tudi učijo skozi svojo lastno izkušnjo. Občutek "zmorem" je za otroka tako pomemben, da se moramo kdaj malo umakniti."

Več v tokratni epizodi Ob osmih z Jolando Lebar. Naročite se na podkast.