Pri krizmenih mašah na veliki četrtek duhovniki obnovijo duhovniške zaobljube in se tako še nekoliko bolj dotaknejo vprašanj o svojem poklicu. Nadškof Stanislav Zore je v dopoldanski pridigi v ljubljanski stolnici spomnil, da zaradi epidemije škofje zadnji dve leti na veliki četrtek niso mogli obhajati krizmenih maš skupaj z verniki. To je bil po njegovi oceni čas, ki je preizkušal njihovo duhovništvo. "Naše delo se je praktično čez noč zelo spremenilo. Urnikov, ki smo jih imeli za različne pastoralne dejavnosti, nenadoma ni bilo več mogoče izpolnjevati. Postavljeni smo bili pred enega najtežjih izzivov, ki lahko doletijo duhovnika – pred izziv neke oblike ločenosti duhovnika od njegovega občestva, od njegovega ljudstva," je dejal.

Čas epidemije je tako po Zoretovih besedah pokazal, "kako potrebujemo ljudi in tudi kako zelo potrebujemo drug drugega". Duhovnikom in njihovim pomočnikom se je zahvalil za skrb, ki so jo namenili in izkazali drug drugemu. "Brez tega duhovniškega občestva, brez tega bratstva, ki je v teh časih dobilo zelo konkretne oblike, bi najbrž veliko težje preživeli," je dodal

Nadškof Alojzij Cvikl pa se je v pridigi v mariborski stolnici dotaknil vojne v Ukrajini, ki po njegovi oceni sesuva mit o varnosti, moči in napredku, značilnih za zahodno družbo. "Vojna vihra je razkrila našo krhkost. Mislili smo, da smo zaščiteni pred zlom, ki ga povzroča svet. Zdaj pa vidimo, da ni tako. Zlo ni samo zunaj nas, zlo je tudi v nas," je opozoril. Ukrajina se po njegovi oceni bori pogumno, pri tem pa brani resnico. "Bori se, ker ima človeško življenje svoje dostojanstvo in je neprecenljivo. Nesprejemljivo ga je uničiti ali narediti za orodje politike," je dejal.

Pozval je k molitvi za Ukrajince in se zahvalil vsem, ki zbirajo in darujejo pomoč za Ukrajince. Ob tem je spomnil, da bo temu namenjena tudi nabirka pri današnjih večernih mašah. Na njih bodo duhovniki med drugim v skladu s krščansko tradicijo izbranim vernikom simbolično umili noge kot znak služenja in ponižnosti.

Cvikl je ob tem opozoril na pomanjkanje duhovnikov. "Trenutno ima naša nadškofija 150 duhovnikov, 13 stalnih diakonov in štiri bogoslovce. Povprečna starost duhovnikov je 63 let. Kljub temu je v nadškofiji 53 župnij v soupravi – so župnije brez lastnega župnika. Kako pa bo čez pet ali deset let? Si upamo prerokovati?" je vprašal. Zato je pozval k molitvi za duhovne poklice.

Na večernih mašah duhovniki vernikom simbolično umijejo noge

Pri večernih mašah se verniki na veliki četrtek spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli. Obnovijo tudi obred, v katerem je Jezus svojim učencem umil noge. Duhovniki pri tem simbolično umijejo noge izbranim vernikom kot znak služenja in ponižnosti. "Gre za sporočilo, da bi hodili po poti služenja, ne gospodovanja, po poti bližine sočutja človeku, posebej tistega, ki je v najtežjem položaju," pojasnjuje ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo imel večerno mašo v ljubljanski stolnici ob 18.30, mariborski nadškof Alojzij Cvikl pa v mariborski stolnici ob 18. uri.

Pri evangeličanih, ki veliko noč praznujejo na isti dan kot katoličani, na veliki četrtek ne pripravljajo bogoslužij, saj evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni. Pravoslavni verniki pa bodo letos veliko noč zaradi uporabe drugačnega koledarja praznovali 24. aprila.

Na veliki petek se bodo kristjani spominjali Jezusovega križanja in smrti, velika sobota je posvečena čaščenju Jezusa v Božjem grob, na veliko noč pa bodo praznovali Jezusovo vstajenje od mrtvih.