Kriza je po njegovih besedah tudi priložnost za nove ideje, nastanek drugačne družbe in trajnostni razvoj. Slednji bi moral biti takšen, da bo skušal najti ravnovesje med delom in kapitalom, upoštevati pa mora tudi okolijsko, socialno in moralno ceno. Kriza prinaša nujo po čim širšem družbenem dialogu, je dodal nekdanji predsednik.

Jože Mencinger s Pravne fakultete v Ljubljani pa je dejal, da je ideja o reševanju krize v svetovnem merilu zgrešena, saj vodi v sinhronizacijo in centralizacijo sveta, ki pa je po njegovem mnenju napačna. Po drugi strani pa je treba biti previden, saj bi bilo tudi zapiranje za Slovenijo škodljivo, je dodal. Sicer pa si Mencinger želi, da bi se vrnilo socialno tržno gospodarstvo, karšnega je Evropa nekoč že imela.

Upa tudi, da se bo finančni del gospodarstva skrčil na obseg, ki je za finančni sektor pač potreben, da se bo vzpostavilo transparenetno lastništvo, privatizacija pa bi se morala nehati, saj šolstvo, zdravstvo in sociala v zasebni sektor po njegovem mnenju ne sodijo.

"Nujno sodelovanje civilne družbe"
Po drugi strani članica uradniškega sveta Nevenka Črešnar Pergar meni, da kriza predstavlja tudi priložnost za javni in državni sektor. Pri tem je izpostavila tri težave, s katerimi se javni sektor sooča - preobsežnost, prenormiranost in premajhna vključenost civilne družbe pri odločanju. Po njenem mnenju se bomo krize brez sodelovanja civilne družbe pri konsenzu nadaljnjega razvoja težko rešili.

"Priložnost mora biti za vse"
Po mnenju psihologinje Gabi Čačinovič Vogrinčič s Fakultete za socialo delo v Ljubljani je kriza priložnost, a le če ustvarjamo na novo, če bo torej priložnost za vse. Kriza je po njenih besedah priložnost za neko novo človeško skupnost.

Ključno pri reševanju krize je, da se gre iz kratkoročnih ukrepov v strukturne, je poudaril samostojni svetovalec na področju strateškega vodenja organizacij Boštjan Ložar in dodal, da Slovenija potrebuje tudi prebojne inovacije.

E. S.